Jedro

Pri zahtevku iz naslova spremembe delodajalca (zoper delodajalca prenosnika in prevzemnika) gre za spor o obstoju oziroma prenehanju delovnega razmerja, v katerem delodajalec krije svoje stroške postopka ne glede na izid spora. Razširitev tožbe na drugega delodajalca ne pomeni zlorabe pravic delavca, zaradi katerih bi bil dolžan povrniti stroške delodajalcu.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijani del (III. točka) sklepa.

Vsaka stranka krije svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je sklenilo, da se umik tožbe vzame na znanje in se postopek ustavi in se zavrne predlog tožene stranke za povrnitev stroškov postopka.

Zoper sklep o stroških postopka se pritožuje tožena stranka iz razlogov bistvenih kršitev določb pravdnega postopka, zmotne oziroma nepopolne ugotovitve dejanskega stanja ter zmotne uporabe materialnega prava. V pritožbi navaja, da je sodišče svojo odločitev o stroških postopka oprlo na določbo petega odstavka 41. člena ZDSS-1 in pri tem ni upoštevalo, da so stroški nastali zaradi zlorabe pravic in na podlagi nedovoljenega postavljenega zahtevka tožnice. Samo ravnanje tožnice, ki je vložila tožbo zoper toženo stranko in postavila zahtevek tako kot se glasi, je bilo nedopustno. Tožnica je najprej v samostojnem postopku pred Delovnim sodiščem v Kopru opr. št. I Pd 68/2009 zahtevala razveljavitev redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi in vrnitev na delo k svojemu delodajalcu K.J.V. d.o.o. ter izplačilo plač, nato pa je nekaj mesecev kasneje vložila novo tožbo pred Delovnim sodiščem v Kopru, v postopku opr. št. Pd 168/2010 za ugotovitev obstoja delovnega razmerja z delodajalcem K.K. d.o.o.. Slednjo tožbo je tožnica z vlogo z dne 12. 5. 2010 razširila še na družbo K.S. d.o.o.. Tožnica je tako uveljavljala istočasno vrnitev na delo k trem samostojnim pravnim osebam in od vseh je uveljavljala vse pravice iz delovnega razmerja za isto obdobje in je kasneje vložila tožbo zoper toženo stranko, čeprav je imela že vse pravice iz dela priznane zoper drugotoženo stranko t.j. K.K. d.o.o.. Glede na to bi bilo potrebno uporabiti določbe petega odstavka 41. člena ZDSS-1. Po mnenju tožene stranke tožba ni bila dopustna, ker ni bila vložena zoper tožničinega delodajalca in je tožnica z njeno vložitvijo očitno zlorabila svoje pravice, zato bi moralo sodišče skleniti, da se toženi stranki priznajo stroški postopka, na podlagi prvega odstavka 158. člena ZPP.

Tožnica je podala odgovor na pritožbo in navajala, da ni zlorabila svojih pravic in je takoj po prejemu sodbe Vrhovnega sodišča RS, svoj zahtevek zoper toženo stranko umaknila. Sodišče prve stopnje in pritožbeno sodišče sta ugodila tožnici v sporu zoper K.K. d.o.o. zato ni mogoče zaključiti, da je tožnica zlorabila svoje pravice.

Pritožba ni utemeljena.

Pritožbeno sodišče je preizkusilo sklep v izpodbijanem delu v mejah uveljavljanih pritožbenih razlogov, pri čemer je v skladu z drugim odstavkom 350. člena v povezavi s 366. členom Zakona o pravdnem postopku (ZPP, Ur. l. RS, št. 26/99 s spremembami) po uradni dolžnosti pazilo na bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz drugega odstavka 339. člena ZPP in na pravilno uporabo materialnega prava.

Pritožbeno sodišče se strinja z odločitvijo sodišča prve stopnje, ki je predlog tožene stranke za povrnitev stroškov postopka zavrnilo, na podlagi petega odstavka 41. člena ZDSS-1, ker gre pri zahtevku iz naslova spremembe delodajalca, za spor o obstoju delovnega razmerja. V takšnih sporih pa delodajalec trpi svoje stroške postopka, ne glede na izid spora. Pravilno je sodišče prve stopnje zaključilo, da tožnica glede na potek spora, z vložitvijo tožbe oziroma razširitvijo tožbe na toženo stranko, v tem postopku ni zlorabila svojih pravic. Če tožnica zoper toženo stranko ne bi pravočasno uveljavljala obstoja delovnega razmerja, bi lahko kasneje bila z vložitvijo tožbe prekludirana, zato ni mogoče zaključiti, da je tožnica, ker je vložila tožbo zoper delodajalca K.J.V. d.o.o. in K.K. d.o.o. ter toženo stranko, zlorabila svoje procesne pravice.

Zaradi navedenega je pritožbeno sodišče pritožbo tožene stranke kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo izpodbijani sklep sodišča prve stopnje (druga točka 365. člena ZPP).