Jedro

Sodišče prve stopnje je v tem konkretnem primeru, ko je odločalo o stroških postopka, nastalih v zvezi s predlogom predlagateljice, ki se je nanašal na izvršitev sklepa o izdaji začasne odredbe, zmotno uporabilo 15. člen ZIZ, ki določa, da se v postopku izvršbe in zavarovanja smiselno uporabljajo določbe zakona o pravdnem postopku, če ni v tem ali v kakšnem drugem zakonu drugače določeno, posledično pa je tudi zmotno uporabilo določilo 154. člena ZPP, ko je o povračilu stroškov postopka odločalo po načelu uspeha v postopku in nadaljnji 155. člen ZPP. Čeprav se začasne odredbe za varstvo koristi otrok izdajajo pod pogoji, ki jih določa Družinski zakonik (v nadaljevanju: DZ) in po postopku, ki ga določa zakon, ki ureja zavarovanje (100. člen ZNP-1), pa določba 101. člena ZNP-1 posebej določa, da odloči sodišče o stroških postopka za varstvo koristi otroka po prostem preudarku, zato je ob pravilni uporabi 15. člena ZIZ zaključiti, da je zaradi specialne določbe 101. člena ZNP-1 glede stroškov postopka tudi v postopku izvršitve začasne odredbe, izdane med nepravdnim postopkom zaradi varstva koristi otroka, izključena smiselna uporaba določb zakona o pravdnem postopku o stroških postopka in s tem posledično tudi določil 154. in 155. člena ZPP.

Izrek

I. Pritožbi se ugodi in se izpodbijani sklep v izpodbijani točki 1. izreka spremeni tako, da nasprotni udeleženec sam trpi svoje stroške v višini 119,46 EUR, katerih povračilo je zahteval z vlogo z dne 16. 3. 2021. II. Predlagateljica in nasprotni udeleženec trpita vsak svoje stroške tega pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom pod točko 1. izreka predlagateljici naložilo, da mora nasprotnemu udeležencu v roku 15 dni po vročitvi tega sklepa povrniti 119,46 EUR odvetniških stroškov, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki začnejo teči prvi dan po poteku tega roka dalje do plačila, pod točko 2. izreka pa je v višjem znesku zahtevo nasprotnega udeleženca za povračilo odvetniških stroškov z dne 16. 3. 2021 zavrnilo.

2. Zoper ta sklep se je pritožila predlagateljica. Sklep izpodbija v točki 1. izreka iz pritožbenega razloga bistvenih kršitev določb pravdnega postopka in zmotne uporabe materialnega prava, pritožbenemu sodišču pa predlaga, da njeni pritožbi ugodi in izpodbijani sklep v izpodbijanem delu razveljavi, nasprotnemu udeležencu pa naloži plačilo njenih pritožbenih stroškov. V pritožbi najprej povzame bistveno vsebino izpodbijanega sklepa, nato pa sodišču očita, da je pri izdaji tega sklepa kršilo določbi 3. odstavka 226. člena ZIZ in 101. člena ZNP-1, pa tudi določili 154. in 155. člena ZPP, kar je vplivalo na zakonitost in pravilnost sklepa z dne 25. 3. 2021, poleg tega pa je zmotno uporabilo še določila Odvetniške tarife in sicer Tar. št. 27/7. Predlagateljica v nadaljevanju pritožbe povzame potek postopka po vložitvi njenega predloga za izrek denarne kazni nasprotnemu udeležencu zaradi izvršitve sklepa o začasni odredbi, ki je bil pravnomočno zavrnjen s sklepom z dne 9. 3. 2021, ne strinja pa se z odločitvijo sodišča prve stopnje v izpodbijanem sklepu, da je dolžna nasprotnemu udeležencu povrniti njegove stroške v zvezi z vloženim odgovorom na njen predlog za izrek denarne kazni, saj meni, da pri odločanju o zahtevanih stroških nasprotnega udeleženca sodišče ni imelo podlage za uporabo načela uspeha v postopku, to je določila 155. člena ZPP. Sklicuje se na to, da postopek po 3. odstavku 226. člena ZIZ sodišče opravi po uradni dolžnosti, to je brez posebnega predloga upnika, na upnikov predlog sodišče ni vezano, upnikov predlog za izterjavo denarne kazni pa mora sodišče šteti zgolj kot obvestilo sodišču o neizpolnitvi obveznosti oz. nespoštovanju prepovedi iz sklepa o začasni odredbi. Čeprav je s sklepom z dne 9. 3. 2021 sodišče prve stopnje zavrnilo njen predlog za izvršitev denarne kazni, pa to po njenem mnenju še ne pomeni, da je predlagateljica dolžna povrniti nasprotnemu udeležencu stroške njegovega odgovora na njen predlog, to pa iz razloga, ker sodišče v primeru izvršitve denarne kazni postopa po uradni dolžnosti in na predlog upnika ni vezano. Poleg tega pa ima sodišče v postopkih za varstvo koristi otroka, kar predmetni postopek je, po 101. členu ZNP-1 pravico o stroških postopka odločiti po prostem preudarku, s tem pa je uporaba načela uspeha v postopku izključena. Še enkrat poudarja, da sodišče predlog upnika za izvršitev denarne kazni upošteva zgolj kot njegovo obvestilo sodišču, da je dolžnik kršil začasno odredbo in na njegov predlog ni vezano. To pa po njenem mnenju pomeni, da v primeru, ko sodišče ne izvrši denarne kazni po uradni dolžnosti, ni utemeljeno uporabiti načela uspeha v postopku in upniku naložiti stroške dolžnika v zvezi z odgovorom na njegov predlog. Zaključek sodišča prve stopnje, da predlagateljica s predlogom ni uspela, zato po njeni oceni ni podlaga za naložitev stroškov predlagateljici, saj sodišče odloča o izvršitvi denarne kazni po uradni dolžnosti, ne pa na predlog upnika. Podredno, za primer, da bi bil nasprotni udeleženec upravičen po povrnitve stroškov odgovora na predlog za izrek denarne kazni, pa predlagateljica sodišču prve stopnje očita tudi napačno uporabo določila Tar. št. 27/7 Odvetniške tarife pri odmeri višine stroškov, do povračila katerih je upravičen nasprotni udeleženec. Ob tem izpostavlja, da so v Tar. št. 27/7 OT določeni stroški za druge obrazložene vloge v postopku izvršbe, ki so odvisni od dovoljenega izvršilnega sredstva (25% Tar. št. 18 OT ali 50% Tar. št. 18 OT ali pa 75% Tar. št. 18 OT), v konkretni zadevi pa sodišče ni izvršilo denarne kazni, tudi ni bilo s strani upnice predlagano, s kakšnim sredstvom naj se denarna kazen izvrši, zato po njenem mnenju tudi ni osnove za uporabo Tar. št. 27/7 OT, ki je odvisna od dovoljenega izvršilnega sredstva. Sodišču prve stopnje pa nadalje še očita, da je nasprotnemu udeležencu prisodilo ne zgolj v Tar. št. 27/7 določen odstotek Tar. št. 18, temveč mu je priznalo nagrado 160 točk, kot jo predvideva Tar. št. 18 OT ali tedaj v 100%, ki pa je Tar. št. 27/7 OT niti ne predvideva. Predlagateljica še meni, da sodišče prve stopnje v Tar. št. 27/7 OT sploh ni imelo podlage za priznanje stroškov odgovora nasprotnega udeleženca na predlog predlagateljice za izvršitev denarne kazni, saj mora, ko postopa po 3. odstavku 226. člena ZIZ, predlog predlagateljice za izvršitev denarne kazni obravnavati zgolj kot obvestilo upnika sodišču o neizpolnitvi obveznosti oz. nespoštovanju prepovedi iz sklepa o začasni odredbi, enako pa mora obravnavati tudi odgovor nasprotnega udeleženca, torej kot odgovor dolžnika na obvestilo upnika. Za odgovor dolžnika oz. nasprotnega udeleženca na obvestilo upnice oz. predlagateljice zato ni dovoljeno uporabiti Tar. št. 27/7 OT, ki je namenjena povsem drugim vlogam v izvršilnem postopku.

3. Nasprotni udeleženec je na pritožbo predlagateljice odgovoril. V odgovoru se zavzema za njeno zavrnitev in priglaša stroške odgovora na pritožbo.

4. Pritožba predlagateljice je utemeljena.

5. Pritožbeno sodišče v skladu s 1. in 2. odstavkom 350. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju: ZPP) v zvezi s 1. odstavkom 366. člena ZPP, v zvezi s 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju: ZIZ) in v zvezi s 6., 7., 42. in 100. členom Zakona o nepravdnem postopku (v nadaljevanju: ZNP-1) preizkusi sklep sodišča prve stopnje v delu, ki se pritožbeno izpodbija in v mejah razlogov, ki so v pritožbi navedeni, pri tem pa po uradni dolžnosti pazi na bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz 1., 2., 3., 6., 7., deloma 11. ter iz 12. in 14. točke 2. odstavka 339. člena ZPP in na pravilno uporabo materialnega prava.

6. Sodišče prve stopnje je tekom postopka, začetega na predlog predlagateljice, za predodelitev mld. hčerke A. A. njej v varstvo in vzgojo, določitve preživnine in stikov, delno na njen predlog, delno pa po uradni dolžnosti izdalo sklep o začasni odredbi, s katero je odločilo, da se sodna poravnava sodišča prve stopnje opr. št. N 358/2018 z dne 10. 10. 2018 v delu, ki se nanaša na dodelitev mld. otroka v varstvo in vzgojo, začasno spremeni tako, da se mld. A. A. dodeli predlagateljici, materi B. B. v varstvo, vzgojo in oskrbo, da se nadomesti soglasje nasprotnega udeleženca, očeta C. C. za prešolanje mld A. A. iz Osnovne šole P. v Osnovno šolo L., pa tudi, da se stiki med mld. A. A. in njenim očetom spremenijo tako, da od dneva izdaje začasne odredbe dalje potekajo v skladu z njunim dogovorom, za primer kršitve te začasne odredbe, pa je kršitelju zagrozilo z denarno kaznijo v višini 800,00 EUR. Dne 1. 12. 2020 je predlagateljica vložila predlog za izrek denarne kazni nasprotnemu udeležencu zaradi kršitve izdane začasne odredbe, ki ga je dopolnila z vlogo zn dne 15. 12. 2020. Njen predlog je sodišče prve stopnje vročilo nasprotnemu udeležencu v odgovor, nato pa je po prejemu odgovora na predlog s sklepom z dne 9. 3. 2021 njen predlog zavrnilo. Ta sklep je postal pravnomočen dne 24. 3. 2021. Po prejemu sklepa z dne 9. 3. 2021 je nasprotni udeleženec vložil zahtevo za povračilo stroškov, ki jih je imel z odgovorom na predlog predlagateljice za izrek denarne kazni. O tej zahtevi je sodišče prve stopnje odločalo z izpodbijanim sklepom. Pri izdaji sklepa je v skladu s 15. členom ZIZ uporabilo določilo 154. člena ZPP, po katerem mora v skladu z načelom uspeha v postopku udeleženec, ki v postopku ne uspe, nasprotnemu udeležencu povrniti stroške. Ker predlagateljica s predlogom za izvršitev denarne kazni ni uspela, je sodišče prve stopnje v točki 5. obrazložitve izpodbijanega sklepa zaključilo in odločilo, da jo bremeni obveznost povrnitve stroškov nasprotnemu udeležencu.

7. Pritrditi je predlagateljici, da je sodišče prve stopnje v tem konkretnem primeru, ko je odločalo o stroških postopka, nastalih v zvezi s predlogom predlagateljice, ki se je nanašal na izvršitev sklepa o izdaji začasne odredbe, zmotno uporabilo 15. člen ZIZ, ki določa, da se v postopku izvršbe in zavarovanja smiselno uporabljajo določbe zakona o pravdnem postopku, če ni v tem ali v kakšnem drugem zakonu drugače določeno, posledično pa je tudi zmotno uporabilo določilo 154. člena ZPP, ko je o povračilu stroškov postopka odločalo po načelu uspeha v postopku in nadaljnji 155. člen ZPP. Čeprav se začasne odredbe za varstvo koristi otrok izdajajo pod pogoji, ki jih določa Družinski zakonik (v nadaljevanju: DZ) in po postopku, ki ga določa zakon, ki ureja zavarovanje (100. člen ZNP-1), pa določba 101. člena ZNP-1 posebej določa, da odloči sodišče o stroških postopka za varstvo koristi otroka po prostem preudarku, zato je ob pravilni uporabi 15. člena ZIZ zaključiti, da je zaradi specialne določbe 101. člena ZNP-1 glede stroškov postopka tudi v postopku izvršitve začasne odredbe, izdane med nepravdnim postopkom zaradi varstva koristi otroka, izključena smiselna uporaba določb zakona o pravdnem postopku o stroških postopka in s tem posledično tudi določil 154. in 155. člena ZPP. Glede na obrazloženo se o stroških nepravdnega postopka, ki se vodi zaradi varstva koristi otroka, vedno odloča po prostem preudarku. Prosti preudarek pa pomeni, da sodišče upošteva okoliščine konkretnega primera in temeljni cilj, ki se zasleduje v teh postopkih, to pa je varstvo koristi otroka. Ob pravilni uporabi tega pravnega standarda in določila 101. člena ZNP-1 je po oceni pritožbenega sodišča glede na vse okoliščine tega primera, ko je sodišče prve stopnje izdalo sklep o začasni odredbi delno na predlog predlagateljice, delno pa tudi po uradni dolžnosti in za primer kršitve le-te kršitelju izreklo denarno kazen, sam postopek zavarovanja pa je vodilo oziroma ga še vedno vodi zaradi zagotavljanja koristi skupnega mladoletnega otroka predlagateljice in nasprotnega udeleženca, najbolj primerno in najustrezneje, da vsak od udeležencev tega nepravdnega postopka ne glede na uspeh v postopku trpi svoje stroške, nastale med tem postopkom zaradi izdane začasne odredbe, torej tudi stroške, nastale v zvezi s predlogom za izvršitev denarne kazni kot sredstva izvršbe, saj v tem konkretnem primeru ni videti nobenih posebnih razlogov, ki bi utemeljevali oziroma narekovali drugačno odločitev o povrnitvi stroškov odgovora nasprotnega udeleženca na predlog predlagateljice za izrek denarne kazni.

8. Ker je pritožba utemeljena in terja spremembo izpodbijanega sklepa že iz razloga iz prejšnje točke tega sklepa, se do vseh ostalih pritožbenih navedb predlagateljice pritožbeno sodišče ne bo posebej opredeljevalo, saj je to nepotrebno.

9. Pritožbeno sodišče je utemeljeni pritožbi predlagateljice ugodilo in v skladu s 3. točko 365. člena ZPP v zvezi z 42. členom ZNP-1 in 15. členom ZIZ izpodbijani sklep v izpodbijani točki 1. izreka spremenilo tako, da nasprotni udeleženec sam trpi svoje stroške v višini 119,46 EUR1, katerih povračilo je zahteval z vlogo z dne 16. 3. 2021. 10. Tudi odločitev o stroških pritožbenega postopka temelji na določilu 101. člena ZNP-1, ki določa, da odloči sodišče o stroških postopka za varstvo koristi otroka po prostem preudarku. Nasprotni udeleženec z odgovorom na pritožbo ni uspel, zato mu že iz tega razloga stroški za odgovor na pritožbo ne gredo. Čeprav je predlagateljica uspela s svojo pritožbo zoper sklep o povračilu stroškov nasprotnega udeleženca, pa je pri odločitvi o povračilu stroškov tega pritožbenega postopka potrebno upoštevati tudi okoliščino, da se je zahteva nasprotnega udeleženca za povračilo stroškov, o katerih je bilo odločeno z izpodbijanim sklepom, nanašala na predlog predlagateljice za izrek denarne kazni, ki pa je bil pravnomočno zavrnjen, kar pomeni, da z njim predlagateljica ni uspela. Zato in iz razloga, ker se ves postopek zavarovanja z izdajo začasne odredbe v tem nepravdnem postopku vodi zaradi varstva koristi skupnega otroka predlagateljice in nasprotnega udeleženca, je po prepričanju pritožbenega sodišča v tem konkretnem primeru ob uporabi prostega preudarka najbolj ustrezno in primerno, da enako kot to velja za stroške, nastale v zvezi s predlogom predlagateljice za izrek denarne kazni, velja tudi za stroške tega pritožbenega postopka. Pritožbeno sodišče je zato odločilo, da predlagateljica in nasprotni udeleženec trpita vsak svoje stroške tega pritožbenega postopka.