Jedro

Namen nedovoljenosti pobota je preprečiti, da bi oseba, ki ima v razmerju do stečajnega dolžnika ob začetku stečajnega postopka položaj dolžnika, po začetku stečajnega postopka pridobila terjatev, nastalo pred začetkom stečajnega postopka, od drugega upnika in tako dosegla pogoje za pobot terjatve.

Pritožbeno sodišče ugotavlja, da gre v konkretnem primeru za notranje neskladje v zakonu, ki pa ga je mogoče razrešiti z uporabo razlagalnih metod. S primerjavo starega in novega 263. člena ZFPPIPP je pritožbeno sodišče ugotovilo, da se 286. člen ZFPPIPP sklicuje na 1. točko starega 263. člena ZFPPIPP, ki je novi 263. člen (po noveli C) sploh ne vsebuje. Tako že z uporabo jezikovne in logične razlage določbe 286. člena ZFPPIPP same po sebi sploh ni mogoče uporabiti.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.

II.Tožeča stranka sama nosi svoje pritožbene stroške in je dolžna toženi stranki v 15 dneh povrniti njene stroške odgovora na pritožbo v znesku 258,00 EUR, v primeru zamude skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od poteka paricijskega roka dalje do plačila.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo razsodilo, da se sklep o izvršbi Okrajnega sodišča v Ljubljani VL 14392/2012 z dne 3.2.2012 v zvezi s sklepom z dne 16.8.2012 v 1. točki izreka razveljavi za glavnico v znesku 4.537,15 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi za čas od 8.6.2011 dalje do plačila in v 3. točki izreka za plačilo stroškov izvršilnega postopka v znesku 110,26 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 9. dne od vročitve sklepa o izvršbi dalje do plačila in se tožbeni zahtevek v tem delu zavrne (1. točka izreka). Odločilo je tudi, da je tožeča stranka dolžna toženi stranki povrniti pravdne stroške v višini 682,00 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki začnejo teči prvi dan po poteku 15-dnevnega roka za izpolnitev obveznosti dalje do plačila (2. točka izreka).

2. Zoper izpodbijano sodbo je iz vseh pritožbenih razlogov po 338. členu ZPP, zlasti pa zaradi zmotne uporabe materialnega prava, vložila pritožbo tožnica in predlagala, da pritožbeno sodišče pritožbi ugodi in izpodbijano sodbo razveljavi (pravilno: spremeni) tako, da tožbenemu zahtevku v celoti ugodi, toženki pa v 15 dneh naloži v plačilo stroške pravdnega postopka, vključno s prijavljenimi izvršilnimi stroški in stroški pritožbe, skupaj z zakonitimi zamudnimi obrestmi od poteka paricijskega roka dalje do plačila. Priglasila je pritožbene stroške.

3. Pritožba je bila vročena nasprotni stranki, ki je nanjo odgovorila in predlagala, da pritožbeno sodišče pritožbo zavrne in potrdi sodbo sodišča prve stopnje, tožnici pa v roku 15 dni naloži plačilo vseh stroškov pritožbenega postopka. Priglasila je stroške odgovora na pritožbo.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. V predmetni zadevi je toženka terjatev do tožnice pridobila na podlagi cesijske pogodbe dne 5.4.2011 (priloga B3), pri čemer je nato tožnici dne 8.4.2011 podala pobotno izjavo (priloga B2). Nad tožnico se je dne 10.5.2011 s sklepom Okrožnega sodišča v Ljubljani St 717/2011 (priloga A3) začel postopek prisilne poravnave, ki je bil dne 5.7.2011 zaradi začetka stečajnega postopka ustavljen (priloga A4). Sodišče prve stopnje je presodilo, da je za konkretni primer treba uporabiti 263. člen ZFPPIPP, kot je veljal v času podane pobotne izjave, in zaključilo, da je bil pobot v obravnavanem primeru dovoljen, saj je toženka kot novi upnik terjatev pridobila pred začetkom stečajnega postopka.

6. Pritožbeno sodišče pritrjuje sodišču prve stopnje, da je v konkretnem primeru v skladu s 4. odstavkom 88. člena novele ZFPPIPP-C treba uporabiti novi 263. člen ZFPPIPP, ki določa, da terjatve do stečajnega dolžnika, ki je nastala pred začetkom stečajnega postopka in ki jo je novi upnik po začetku stečajnega postopka pridobil na podlagi cesije prejšnjega upnika, ni dovoljeno pobotati z nasprotno terjatvijo stečajnega dolžnika do novega upnika, ki je nastala do začetka stečajnega postopka. S to spremembo se je prepoved pobota terjatev, pridobljenih s cesijo, zožila samo na terjatve, pridobljene (cedirane) po začetku stečajnega postopka.

7. Pritožba sedaj uveljavlja zmotno uporabo materialnega prava in navaja, da bi sodišče moralo uporabiti 286. člen ZFPPIPP, po katerem obdobje iz 1. točke 263. člena tega zakona teče od začetka zadnjih šestih mesecev pred uvedbo postopka prisilne poravnave do začetka stečajnega postopka. Sodišče prve stopnje je namreč zaključilo, da navedene določbe ni mogoče uporabiti, saj se ta očitno nanaša na 263. člen ZFPPIPP, kot je veljal pred novelo C. Pritožbeno sodišče ugotavlja, da gre v konkretnem primeru za notranje neskladje v zakonu, ki pa ga je mogoče razrešiti z uporabo razlagalnih metod. S primerjavo starega in novega 263. člena ZFPPIPP je pritožbeno sodišče ugotovilo, da se 286. člen ZFPPIPP sklicuje na 1. točko starega 263. člena ZFPPIPP, ki je novi 263. člen (po noveli C) sploh ne vsebuje. Tako že z uporabo jezikovne in logične razlage določbe 286. člena ZFPPIPP same po sebi sploh ni mogoče uporabiti.

8. Ne glede na to pa je pritožbeno sodišče ugotavljalo tudi namen spremenjene določbe. Kot izhaja iz poročevalca DZ, je bila pred spremembo prepoved pobota s terjatvami, pridobljenimi s cesijo, določena preširoko, saj je vključevala obdobje zadnjih šestih mesecev pred uvedbo stečajnega postopka. Namen nedovoljenosti pobota je namreč preprečiti, da bi oseba, ki ima v razmerju do stečajnega dolžnika ob začetku stečajnega postopka položaj dolžnika, po začetku stečajnega postopka pridobila terjatev, nastalo pred začetkom stečajnega postopka, od drugega upnika in tako dosegla pogoje za pobot terjatve (Poročevalec, DZ RS, letnik 2010, št. 50, str. 41). Glede na to, da 286. člen ZFPPIPP zgolj specificira, kdaj se začne tek 6-mesečnega obdobja iz 1. točke 263. člena ZFPPIPP v primeru, da se stečajni postopek začne v postopku prisilne poravnave, in upoštevajoč načelo enakosti (argumentum a simili ad simile), je jasno, da je bil namen zakonodajalca tudi v tem primeru enak – prepoved pobota zgolj tistih terjatev, ki so bile pridobljene po začetku stečajnega postopka oziroma postopka prisilne poravnave. Gre torej za očitno redakcijsko napako zakonodajalca, ki je določbo 286. člena ZFPPIPP pozabil uskladiti s spremenjeno določbo 263. člena ZFPPIPP. Ta zaključek potrjuje tudi z novelo ZFPPIPP-E spremenjeno besedilo 286. člena ZFPPIPP, da prepoved pobota iz 263. člena tega zakona velja tudi v primeru, če je novi upnik pridobil terjatev na podlagi cesije prejšnjega upnika po začetku postopka prisilne poravnave, pri čemer navedena sprememba odpravlja redakcijsko nedoslednost, ki je nastala, ko je bil z novelo C spremenjen 263. člen ZDFPPIPP (Poročevalec DZ RS z dne 23.4.2013, str. 66). V tem primeru sodišče prve stopnje tako ni bilo dolžno prekiniti postopka in začeti postopka za oceno zakonitosti predmetne določbe na Ustavnem sodišču RS, saj je bilo mogoče notranjo nekonsistentnost zakona rešiti s pomočjo razlagalnih metod (podobno tudi VSL sklep III Cp 1151/1999 z dne 27.10.1999, VSL sklep II Cpg 199/2000 z dne 23.3.2000 in VS RS sodba X Ips 448/2011 z dne 30.8.2012).

9. Ker uveljavljeni pritožbeni razlogi niso podani, kot tudi ne tisti, na katere pazi pritožbeno sodišče ob reševanju pritožbe po uradni dolžnosti (2. odstavek 350. člena ZPP), je bilo treba pritožbo zavrniti in sodbo sodišča prve stopnje potrditi (353. člen ZPP).

10. Ker tožnica ni uspela s pritožbo, sama krije svoje pritožbene stroške, dolžna pa je toženki v 15 dneh povrniti stroške odgovora na pritožbo v višini 258,00 EUR (1. odstavek 165. člena ZPP in 1. odstavek 154. člena ZPP). Pritožbeno sodišče je toženki priznalo nagrado za postopek v višini 195 EUR (tar. št. 3210 ZOdvT), materialne stroške v višini 20 EUR (tar. št. 6002 ZodvT) in 20% DDV, v primeru zamude vse skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od poteka paricijskega roka dalje do plačila.