Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Pri tem pa sodišče druge stopnje ugotavlja, da je sodišče prve stopnje zmotno uporabilo materialno pravo, in sicer določbe 163. člena DZ, ki določa, da lahko sodišče z začasno odredbo odloči, da se stiki izvajajo ob navzočnosti strokovne osebe centra za socialno delo ali zavoda, pri tem pa lahko takšna začasna odredba traja največ devet mesecev in je ni mogoče ponovno izdati ali podaljšati (drugi odstavek 163. člena DZ).
I. Pritožbi se delno ugodi in se sklep sodišča prve stopnje spremeni tako, da se v tretji vrstici črta besedna zveza "do pravnomočne odločitve" in se na koncu doda besedilo: "Stiki pod nadzorom lahko trajajo največ devet mesecev od izdaje sklepa sodišča prve stopnje".
II. V preostalem se pritožba zavrne kot neutemeljena in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.
III. Predlagateljica krije sama svoje stroške odgovora na pritožbo.
1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom o začasni odredbi odločilo, da stiki med nasprotnim udeležencem in ml. otrokom, do pravnomočne odločitve v predmetni zadevi, potekajo vsako drugo sredo med 16.00 in 17.00 uro na CSD pod nadzorom strokovnega delavca, pri čemer se prvi stik izvede 27. 12. 2023. 2. Zoper sprejeto odločitev se pritožuje nasprotni udeleženec. Navaja, da se ne strinja, da stiki potekajo na CSD, saj ima povsem primerno stanovanje, v katerem se lahko stiki ustrezno izvajajo. Prav tako ne razume, zakaj bi stiki morali potekali pod nadzorom strokovnega delavca, saj slednje ni potrebno. Res je, da je predlagateljici občasno kaj neprimernega napisal, vendar je to bilo v afektu in sedaj obžaluje, sicer pa nikoli ni izvajal psihičnega nasilja nad predlagateljico in tudi dogodek z dne 11. 9. 2023, ki ga opisuje, ni potekal na način, kot ga opisuje predlagateljica. Res je, da je v SMS sporočilu napisal "zaklal bom B.", vendar ne gre za grožnjo sinu, ampak je samo sporočiti predlagateljici, da bo storil samomor, ki ga je že dvakrat poskušal narediti. Samomorilno se je počutil tudi ob pisanju navedenega sporočila, ko se je zaradi nezmožnosti izvajanja stikov s sinom počutil v hudi stiski, za slednje pa je v celoti kriva predlagateljica. Razlogi za izvajanje stikov pod nadzorom morajo biti resni, otrok mora biti resno ogrožen, slednje pa mora biti izkazano s stopnjo verjetnosti, kar pa v konkretnem primeru ni, prav tako še ni pridobljeno mnenje CSD-ja, stiki pa so vsekakor v otrokovo korist, zato predlaga, da sodišče druge stopnje pritožbi ugodi, izpodbijani sklep razveljavi in odpravi tako, da se bodo stiki med nasprotnim udeležencem in ml. otrokom izvajali kot je bilo dogovorjeno s sodno poravnavo Okrožnega sodišča v Murski Soboti z dne 12. 7. 2021. 3. V odgovoru na pritožbo predlagateljica predlaga zavrnitev pritožbe kot neutemeljene, saj sklep temelji na mnenju pristojnega CSD, ki ga je pridobilo sodišče. Priglaša stroške odgovora na pritožbo.
4. Pritožba je delno utemeljena.
5. Sodišče prve stopnje je v predmetni zadevi izdalo začasno odredbo, saj je ocenilo, da je podana ogroženost otroka (161. člen Družinskega zakonika - v nadaljevanju DZ), pri tem pa je svojo odločitev (ob drugem odločanju) oprlo na mnenje CSD z dne 20. 12. 2023, iz katerega izhaja, da naj stiki potekajo pod nadzorom CSD, prav tako iz poročila o izvajanju stikov z dne 1. 12. 2023 izhaja, da stiki potekajo primerno in so otroku v korist. 6. Na podlagi tako izvedenega dokaznega postopka, po tem, ko je sodišče pridobilo mnenje CSD ter vpogledalo v spis N 249/2023, s katerim je nasprotnemu udeležencu bil izrečen ukrep prepovedi približevanja ter po vpogledu v SMS sporočilo iz katerega izhaja grožnja nasprotnega udeleženca usmerjena v ml. otroka ("zaklal bom B."), vse nakazuje na to, da je podana stopnja ogroženosti pri ml. otroku, ki opravičuje izdajo začasne odredbe s katero se določijo stiki pod nadzorom.
7. Tudi dejstvo, ki ga v pritožbi navaja nasprotni udeleženec, in sicer, da svojemu otroku ne bi ničesar storil, ampak da se je ob pisanju sporočila počutil samomorilno in da je že dvakrat poskušal narediti samomor, za kar je izključno kriva predlagateljica, ki ga spravlja v hudo stisko, kaže na to, da so stiki pod nadzorom primerni, da se prepreči ogroženost otroka.
8. Že sama grožnja s samomorom je po oceni sodišča druge stopnje zadosten razlog za omejitev stikov nasprotnemu udeležencu na način, da slednji potekajo pod nadzorom strokovnega delavca na CSD. Glede na obrazloženo je sodišče druge stopnje pritožbo nasprotnega udeleženca kot neutemeljeno zavrnilo (II. točka izreka).
9. Pri tem pa sodišče druge stopnje ugotavlja, da je sodišče prve stopnje zmotno uporabilo materialno pravo, in sicer določbe 163. člena DZ, ki določa, da lahko sodišče z začasno odredbo odloči, da se stiki izvajajo ob navzočnosti strokovne osebe centra za socialno delo ali zavoda, pri tem pa lahko takšna začasna odredba traja največ devet mesecev in je ni mogoče ponovno izdati ali podaljšati (drugi odstavek 163. člena DZ).
10. Ob pravilni uporabi materialnega prava je tako bilo potrebno sklep sodišča prve stopnje spremeniti, kot izhaja iz I. točke izreka sklepa sodišča druge stopnje (3. točka 365. člena Zakona o pravdnem postopku - ZPP v zvezi s 5. alineo 358. člena ZPP v zvezi z 42. členom Zakona o nepravdnem postopku - v nadaljevanju ZNP-1).
11. Predlagateljica krije sama svoje stroške odgovora na pritožbo (101. členom ZNP-1).