Jedro

Ocenjene vrednosti v množičnem vrednotenju nepremičnin ni mogoče sprejeti, saj je namen vrednotenja nepremičnine s strani GURS drugačen, kot pa je to za potrebe izvršilnega postopka.

Izrek

Pritožba se zavrne in sklep potrdi.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom ugotovilo vrednost nepremičnine ID znak 000 v višini 2.426,19 EUR.

2. Dolžnik se je zoper sklep pritožil. 3. Pritožba ni utemeljena.

4. Višje sodišče je izpodbijani sklep preizkusilo v okviru zatrjevanih pravno pomembnih pritožbenih razlogov (prvi odstavek 360. člena Zakona o pravdnem postopku - ZPP) in razlogov, na katere je dolžno paziti po uradni dolžnosti po določbi drugega odstavka 350. člena v zvezi s 366. členom ZPP v zvezi s 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju - ZIZ.

5. V tej zadevi je bilo že s strani sodišča, pa tudi s strani sodnega izvedenca (glej njegov odgovor na list. št. 43), zadosti pojasnjeno, katere metode so bile uporabljene pri ugotovitvi vrednosti nepremičnine, pa tudi zakaj množično vrednotenje (GURS) ni ustrezno za predmetni sodni postopek. Dolžnik v pritožbi vztraja in ponavlja, da sodišče ni upoštevalo novega vrednotenja, ki je bilo priloženo k pripombam na izjavo sodnega izvedenca na naroku 2. 10. 2013. Dne 16. 10. 2013 je namreč Geodetska uprava RS objavila novo vrednotenje nepremičnin v Republiki Sloveniji in predmetna nepremičnina je ocenjena na vrednost 3.309,00 EUR. Pritožnik predlaga, da se upošteva vrednost vrednotenja po GURS, vendar pa neutemeljeno.

6. Po drugem odstavku 178. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju - ZIZ se vrednost nepremičnine v izvršilnem postopku ugotavlja s sodnim cenilcem in ne z vrednostjo, določeno po modelu množičnega vrednotenja. Ocenjene vrednosti v množičnem vrednotenju nepremičnin ni mogoče sprejeti, saj je namen vrednotenja nepremičnine s strani GURS drugačen, kot pa je to za potrebe izvršilnega postopka. Iz določbe 1. člena Zakona o množičnem vrednotenju nepremičnin – ZMVN izhaja, da je namen ocenitve v obdavčenju in drugih javnih namenih, medtem ko se cenitev nepremičnine v izvršilnem postopku opravi zaradi prisilne prodaje nepremičnine. Vrednost nepremičnine, ugotovljena v množičnem vrednotenju nepremičnin, ne more biti odločilna pri ugotavljanju vrednosti nepremičnine oziroma pri ugotavljanju pravilnosti cenitve nepremičnine. Ne samo, da je namen ocenjevanja v obeh primerih različen, tudi metode ocenjevanja niso enake. Vrednost nepremičnine, ugotovljena v postopku množičnega vrednotenja, je posplošena tržna vrednost, ki je določena s postopki in metodami množičnega vrednotenja nepremičnin (3. člen ZMVN). Za razliko od tega gre pri sodni cenitvi za individualno cenitev, ki jo opravi sodni cenilec (2. odstavek 178. člena ZIZ), ki je pri cenitvi zavezan k uporabi pravil stroke. Množično vrednotenje nepremičnin, ki zajema postopek generalnega vrednotenja nepremičnin in pripisa vrednosti (5. člen ZMVN), temelji na uporabi več metod, med drugim tudi na uporabi referenčnih nepremičnin, ki se kot osnova uporabljajo pri oblikovanju modelov vrednotenja nepremičnin (osmi odstavek 7. člena ZMVN). Pri tem se uporabljajo tudi vrednostne cone, ki določajo območja, na katerih imajo nepremičnine z enakimi lastnostmi enako vrednost (sedmi odstavek 7. člena ZMVN). Ker se torej pri ugotavljanju vrednosti nepremičnin v izvršilnem postopku in v postopku množičnega vrednotenja uporabljajo povsem drugi kriteriji, metode in pristopi, dolžnik z zatrjevanjem vrednosti nepremičnine, ugotovljene v postopku množičnega vrednotenja, ne more izpodbiti pravilnosti cenitve.

7. Pritožba ni utemeljena in niso podani pritožbeni razlogi, na katere višje sodišče pazi po uradni dolžnosti, zato je pritožbo zavrnilo in izpodbijani sklep potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).