Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
ob ugotovitvi, da ne obstajajo pogoji za oprostitev plačila sodnih taks, sta pa tožnika, ki uveljavljata odškodnino za nepremoženjsko škodo, ki prosita za oprostitev sodnih taks študenta, ki ju preživljajo starši z dohodki cca 82.500,00 oziroma 77.600,00 SIT na družinskega člana so podani pogoji za odložitev plačila sodne takse do izdaje odločbe v tej zadevi.
Pritožbi se delno ugodi in se izpodbijani sklep spremeni tako, da se tožnikoma R. S. in T. G. odloži plačilo sodnih taks do izdaje odločbe v tej pravdni zadevi.
V preostalem se pritožba kot neutemeljena zavrne in se v nespremenjenem delu potrdi sklep sodišča prve stopnje.
Tožeča stranka mora sama nositi svoje stroške pritožbenega postopka.
Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje predlog tožnika in tožnice za oprostitev plačila sodnih taks zavrnilo. Ugotovilo je, da sredstva, s katerimi se preživljata tožnika in njuni družinski člani, s plačilom sodne takse ne bi bila občutno zmanjšana glede na višino, ki odpade na družinske člane.
Proti sklepu sta se pritožila tožnika. Izpodbijata ga iz vseh pritožbenih razlogov po 1. odstavku 338. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP). V pritožbi poudarjata, da sta polnoletni osebi, ki živita s starši v skupnem gospodinjstvu, ki pa imajo poleg obeh tožnikov še druge preživninske obveznosti. Prvostopenjsko sodišče bi moralo upoštevati koliko davka plačajo posamezni člani gospodinjstva, česar pa ni storilo. Napačna je ugotovitev, da se družina S. preživlja z dohodki 247.405,00 SIT mesečno, ne glede na to, da tudi tak znesek po uradnih podatkih Ministrstva za delo in socialne zadeve ne dosega povprečnih stroškov za preživljanje družine, ki ima študenta. Napačno je ocenjen tudi dohodek družine G., ki naj bi prejemala sredstva v višini 232.798,00 SIT mesečno, saj pri tem niso upoštevani drugi družinski člani, niti dejstvo, da drugotožeča stranka biva v Ljubljani, kjer se šola, kar je povezano z izjemno visokimi stroški preživljanja. Oče drugotožeče stranke prejema v povprečju 11.780,00 SIT na mesec, mati pa 121.018,00 SIT, tako da ni razumljivo od kod sodišču zaključek, da to znaša skupaj 232.798,00 SIT mesečno, saj seštevek predstavlja znesek 132.798,00 SIT. Glede na takšne dohodke družine, ki študira svoje otroke, predlaga, da se sklep razveljavi in oba tožnika oprostita plačila sodnih taks, pri čemer pa zaznamuje tudi pritožbene stroške.
Pritožba je le delno utemeljena.
Dohodek družine S. je sodišče prve stopnje ugotovilo na podlagi listinskih dokazov, ki so bili predloženi. Ob upoštevanju, da prejema S. R. preko študenta cca 9.150,00 SIT mesečno, da ima njegova mama M. mesečni zaslužek cca 151.701,00 SIT in oče M. cca 86.654.00,00 SIT mesečno, je edino pravilen zaključek, da družina mesečno razpolaga s cca 247.505,00 SIT ali 82.501,00 SIT na osebo. V čem naj bi bil ta izračun napačen, pritožnik ne pove. Povsem pravilno pa so ugotovljeni tudi dohodki za družino G. ob neprerekani ugotovitvi, da mama J. prejema cca 121.018,00 SIT in listinskemu dokazu, da oče S. prejema 111.780,00 SIT pokojnine, kar je izkazano z obvestili o pokojnini, ki jih je predložila sama tožnica, je pritožbena navedba, da oče prejema le 11.780,00 SIT sprenevedanje. Res je v obrazložitvi izpodbijanega sklepa navedeno, da S. G. prejema povprečno 11.780,00 SIT pokojnine na mesec, vendar pa je očitno pri tem izpadla številka 1 kot stotisočica in bi moralo biti pravilno navedeno 111.780,00 SIT, čemur ustreza tudi seštevek 232.798,00 SIT kot dohodek družine G. V tem pogledu gre torej za očitno pisno napako, ki pa v predmetni zadevi ne more biti odločilna in je zato tudi izračun, da odpade na posameznega člana družine G. 77.600,00 SIT mesečno pravilen. Navedbe pritožnikov o tem, da imajo njuni starši še druge preživninske obveznosti, ne da bi jih zatrjevali na prvi stopnji ali jih ustrezno dokumentirali, pritožbeno sodišče ne more upoštevati. Tudi morebitni podatek o tem, koliko davka plačajo posamezni člani gospodinjstva, ne more biti odločilen, sicer pa sodišče ne ugotavlja, da bi imeli družini tožnikov še kakšne druge ali višje dohodke kot jih je ugotovilo, zato tudi morebiten ta dokaz na samo odločitev ne more imeti vpliva. Ob ugotovljenih dohodkih, s katerimi se preživljata družini tožnikov, pritožbeno sodišče sprejema stališče sodišča prve stopnje, da bosta skupaj zmogli plačati sodne takse, od katerih za tožbo znaša taksa 91.000,00 SIT, ne da bi bila občutno zmanjšana sredstva, s katerimi se preživljajo družinski člani. Odločitev, da se tožnika ne oprostita plačila sodne takse je zato pravilna, saj so dohodki kot jih prejemata družini takšni kot jih ima velika večina družin v Sloveniji in se ne štejejo kot socialno ogrožene, katerim bi morala biti priznana pravica do oprostitve sodnih taks.
Ker pa v konkretnem primeru le gre za specifičen primer, ko sta tožnika oba študenta in ju preživljajo njuni starši, pri tem, da T. G. študira v Ljubljani in tam tudi biva, kar nedvomno podraži njeno življenje, pa pritožbeno sodišče šteje, da bi v sedanjem trenutku bilo za družini tožnikov dokaj neugodno takojšnje in enkratno plačilo sodne takse in da bi bilo zalaganje sredstev za takso za tožbo s strani njunih staršev dokaj težko breme, je uporabilo možnost, ki jo daje na razpolago 4. odstavek 168. člena, po katerem lahko sodišče stranki plačilo taks tudi odloži do izdaje odločbe. Do tedaj bo namreč tožeča stranka lahko, ne da bi bila občutno prizadeta, pripravila sredstva za plačilo takse, ki jo bo v primeru uspešnosti v pravdi tudi dobila povrnjena v okviru priznanih sodnih stroškov. Izpodbijani sklep je pritožbeno sodišče delno spremenilo na podlagi 3. točke 365. člena ZPP, v preostalem pa ga potrdilo na podlagi 2. točke citiranega člena, ob tem da tudi ni ugotovilo bistvenih kršitev določb pravdnega postopka, na katere je dolžno paziti po uradni dolžnosti in zlasti tudi ne po 14. točki 339. člena ZPP, ki jo je uveljavljala tožeča stranka.
Tožeča stranka bo morala sama nositi svoje stroške pritožbenega postopka, saj v glavni stvari, to je glede oprostitve plačila sodnih taks, ni bila uspešna. Odločitev o tem ima podlago v 154. členu ZPP v zvezi s 165. členom ZPP.