Jedro

Pri odločanju o preklicu odložitve izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja zaradi storitve hujšega prekrška v času preizkusne dobe sodišče ugotavlja le, kdaj je začela teči in kdaj se je iztekla oz. bi se iztekla preizkusna doba, kdaj je bil storjen prekršek ter ali je odločitev o odgovornosti za ta prekršek pravnomočna.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep potrdi.

II. Storilec je dolžan plačati stroške pritožbenega postopka – sodno takso v znesku 20,00 EUR v roku 15 dni od vročitve tega sklepa, sicer se prisilno izterja.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z uvodoma navedenim sklepom storilcu preklicalo odložitev izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja ter mu naložilo plačilo sodne takse v znesku 30,00 EUR.

2. Zoper sklep se pritožuje storilec, ki smiselno uveljavlja pritožbeni razlog zmotne ugotovitve dejanskega stanja (3. točka 154. člena Zakona o prekrških – ZP-1). V pritožbi izpostavlja posledice, ki jih bo zanj imela izvršitev prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja in priznava, da je dejansko kršil „pogojno“, vendar je potrebno vzeti v obzir, da je šlo le za 20 dni do izteka preizkusne dobe. Predlaga, da se mu odložitev izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja podaljša. 3. Pritožba ni utemeljena.

4. Izpodbijana odločitev prvostopenjskega sodišča temelji na ugotovitvah, da je storilec v času preizkusne dobe po sklepu o odložitvi izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja z dne 14. 9. 2020, ki je začela teči 18. 9. 2020 in se je iztekla 18. 8. 2021, storil hujši prekršek, saj mu je bilo s sodbo Okrajnega sodišča v Celju z dne 29. 10. 2021, ki je postala pravnomočna 7. 3. 2022, zaradi prekrška storjenega 26. 7. 2021 z motornim vozilom B kategorije, poleg globe izrečena tudi stranska sankcija 18 kazenskih točk v cestnem prometu. Ker drugi odstavek 202. e člena ZP-1 določa, da sodišče storilcu prekliče odložitev izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja, če storilec v preizkusni dobi stori hujši prekršek, to pa je v skladu z drugim odstavkom 23. člena ZP-1 prekršek, za katerega je bila storilcu izrečena stranska sankcija najmanj treh kazenskih točk v cestnem prometu ali stranska sankcija prepovedi vožnje motornega vozila, je sodišče prve stopnje ob zgoraj povzetih ugotovitvah storilcu utemeljeno in zakonito preklicalo odložitev izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja.

5. Pri odločanju o preklicu odložitve izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja zaradi storitve hujšega prekrška v času preizkusne dobe sodišče ugotavlja le, kdaj je začela teči in kdaj se je iztekla oz. bi se iztekla preizkusna doba, kdaj je bil storjen prekršek ter ali je odločitev o odgovornosti za ta prekršek pravnomočna. Ker tako pri odločanju o preklicu odložitve izvršitve sodišče upošteva le pravnomočne plačilne naloge, odločbe in sodbe o prekršku, se v okviru predmetnega postopka ne more in ne sme spuščati v presojo pravilnosti v postopku o prekršku ugotovljenega dejanskega stanja, saj je na pravnomočne odločitve sodišč in drugih organov vezano. Zato so za presojo pravilnosti in zakonitosti izpodbijanega sklepa neupoštevne pritožbene navedbe, v katerih storilec pojasnjuje, da je prišlo do zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja v postopku o prekršku, v katerem mu je bila s sodbo Okrajnega sodišča v Celju izrečena stranska sankcija 18 kazenskih točk za prekršek storjen 26. 7. 2021, ki naj bi ga storil v času preizkusne dobe, ker je policist v postopku odreditve in izvedbe preizkusa psihofizičnih sposobnosti storilca z napravo za hitro ugotavljanje prisotnosti prepovedanih drog DrugWipe 6S ravnal nestrokovno, saj je brez zaščite prejel tesno blazinico, ki se vstavi v tesno kaseto, prav tako pa po opravljenem testu ni pokazal rezultata na napravi, ampak je zgolj povedal, da je test pozitiven in da je bil s strani policista zaveden glede odrejenega strokovnega pregleda, ker mu je le-ta dejal, da ni nobene razlike, če grem na strokovni pregled ali ne, saj naj bi imel samo dodatne stroške, če se izkaže pozitivni rezultat. 6. Iz zgoraj povzete določbe drugega odstavka 202. e člena ZP-1 jasno izhaja, da sodišče v primeru ugotovitve, da je storilec v času preizkusne dobe storil hujši prekršek, nima možnosti tehtanja, ali naj mu odložitev izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja prekliče ali ne, temveč je to dolžno storiti. Tako v okviru predmetnega postopka tudi ni mogoče upoštevati pritožbenih navedb, v katerih storilec pojasnjuje, da vozniško dovoljenje nujno potrebuje za opravljanje delovnih obveznosti, saj je samozaposlen in opravlja dejavnost montaže stavbnega pohištva, skladiščenje materiala, prevzem in dostavo gospodinjskih aparatov ter dostavo in montažo gospodinjskih aparatov končnim kupcem, delo pa opravlja tudi v tujini. Pritožbeno sodišče ne dvomi, da bo izvršitev prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja za storilca imela določene neugodne posledice, vendar to ni razlog na podlagi katerega bi bilo mogoče sprejeti drugačno odločitev glede preklica odložitve izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja. Prav tako podlago za spremembo izpodbijane odločitve ne predstavlja pripravljenost storilca, da kadarkoli opravi test na prepovedane substance, s čimer bi rad dokazal, da je odgovoren delodajalec in udeleženec cestnega prometa, kot tudi okoliščina, da je prekršek, ki je podlaga za preklic odložitve izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja storil le 20 dni pred iztekom preizkusne dobe.

7. Glede na navedeno in v odsotnosti kršitev, na katere pritožbeno sodišče v skladu s 159. členom ZP-1 pazi po uradni dolžnosti, je pritožbeno sodišče storilčevo pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in izpodbijani sklep potrdilo (tretji odstavek 163. člena ZP-1).

8. Ker storilec s pritožbo ni uspel, mu je pritožbeno sodišče na podlagi prvega odstavka 147. člena ter tar. št. 8407 Zakona o sodnih taksah (ZST-1) naložilo v plačilo stroške pritožbenega postopka – sodno takso v znesku 20,00 EUR, ki jih je dolžan plačati v roku 15 dni od vročitve tega sklepa, sicer se prisilno izterja.