Jedro

Začetek šolanja in sprememba razmerja osebnih dohodkov otrokovih strašev kot spremenjeni okoliščini.

Izrek

Revizija se zavrne kot neutemeljena.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je delno ugodilo tožbenemu zahtevku tožeče stranke in odločilo, da je dolžan toženec od 1.10.1991 dalje plačevati mladoletnemu tožniku namesto preživnine v znesku 894,50 SIT, na 4.000,00 SIT zvišano mesečno preživnino. Kar je zahtevala tožeča stranka več, je zavrnilo, glede stroškov postopka pa odločilo, da jih mora tožena stranka povrniti tožeči stranki v znesku 4.250,00 SIT.

Sodišče druge stopnje je z izpodbijano pravnomočno sodbo pritožbo tožeče stranke zavrnilo kot neutemeljeno in v izpodbijanem (zavrnilnem) delu potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.

Proti pravnomočni sodbi sodišča druge stopnje je vložila tožeča stranka pravočasno revizijo v kateri uveljavlja revizijski razlog zmotne uporabe materialnega prava. Ob odločanju o zvišanju preživnine bi moralo sodišče prve stopnje upoštevati otrokove potrebe na dan zaključka obravnave, te potrebe pa bi moralo ovrednotiti po cenah, ki so veljale na ta dan. Ker sodišče ni upoštevalo cen na dan zadnje glavne obravnave, je zmotno uporabilo materialno pravo. Primerjava preživnine, ki bi jo tožeča stranka prejemala na podlagi valorizacij s preživnino, ki je bila s sodbo določena pokaže, da v mesecu maju 1992 preživnina, ki je bila določena z izpodbijano pravnomočno sodbo, ni več primerna. Reviziji naj se zato ugodi, sodbi sodišča druge in prve stopnje pa naj se v zavrnilnem delu razveljavita, ter zadeva v tem obsegu vrne sodišču prve stopnje v ponovno obravnavo in odločanje.

V skladu z določbo 390. člena ZPP je bila revizija vročena nasprotni stranki, ki na revizijo ni odgovorila, ter Javnemu tožilcu Republike Slovenije, ki se o njej ni izjavil. Revizija ni utemeljena.

Revizijska graja uporabe materialnega prava v izpodbijani pravnomočni sodbi sodišča druge stopnje ni utemeljena.

V preživninskih sporih odloči sodišče o tožbenem zahtevku ob upoštevanju okoliščin, ki so podane ob zaključku glavne obravnave. Sprememba že določene preživninske obveznosti pa je mogoča, če se kasneje spremenijo okoliščine, na podlagi katerih je bila določena (5. odstavek 132. člena ZZZDR).

V obravnavanem primeru je sodišče ugotovilo, da so se okoliščine, na podlagi katerih je bila preživnina ml. tožniku določena in je ob vložitvi tožbe znašala 894,50 SIT, spremenile, saj je mladoletni tožnik začel obiskovati šolo, kar je povečalo njegove potrebe in stroške (nakup šolskih potrebščin, prehrana v šoli, dodatne potrebe po obleki in obutvi itd). Ob upoštevanju teh dejstev in pa dejstva, da je ob času zaključka glavne obravnave znašal osebni dohodek tožene stranke še enkrat toliko kot osebni dohodek otrokove matere, je sodišče mesečno preživnino, ki je ob vložitvi tožbe znašala 894,50 SIT, zvišalo na 4.000,00 SIT mesečno. Tolikšno povečanje pa je, kljub porastu cen v letu 1991, ki jih v reviziji omenja tožeča stranka, tudi po mnenju revizijskega sodišča v skladu z možnostmi vsakega od staršev in otrokovimi potrebami in s tem tudi v skladu z materialnopravno določbo 79. člena ZZZDR. Da v reviziji zatrjevana hitra rast cen v letu 1991 in prvi polovici leta 1992 zvišanja preživnine ni povsem "izničila" kot skuša z revizijskimi trditvami prikazati tožeča stranka, dokazuje tudi v reviziji narejen obračun, po katerem bi v mesecu maju leta 1992 preživnina brez sodnega zvišanja in le na podlagi valorizacije znašala 2.877,80 SIT, z izpodbijano sodbo določena zvišana preživnina pa 4.476,00 SIT. V obravnavanem primeru tako ne gre za situacijo v kateri bi bila preživninskemu zavezancu, kljub obstoju spremenjenih razmer in novi sodni določitvi preživnine na podlagi določbe 5. odstavka 132. člena ZZZDR, naložena nižja preživninska obveznost kot bi jo bil dolžan plačevati, če bi se upoštevale le redne uskladitve preživnine.

Iz navedenih razlogov v reviziji uveljavljeni revizijski razlog zmotne uporabe materialnega prava ni podan. Ker nižji sodišči tekom obravnavanja zadeve tudi nista zagrešili bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz 10. točke 2. odstavka 354. člena ZPP, na katero mora na podlagi 386. člena ZPP revizijsko sodišče paziti po uradni dolžnosti, je revizijsko sodišče revizijo kot neutemeljeno zavrnilo (393. člen ZPP).

Določbe ZPP (Uradni list SFRJ, št. 4/77 - 27/90) so v revizjski odločbi uporabljene na podlagi 1. odstavka 4. člena Ustavnega zakona za izvedbo temeljne ustavne listine o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije, Uradni list RS, št. 1/91-I.