Jedro

Organ za BPP je za ugotavljanje dohodka in premoženja prosilke namesto določb ZSV pravilno uporabil primerljive določbe ZUJF in ugotovil, da 2-kratnik osnovnega zneska minimalnega dohodka iz drugega odstavka 13. člena ZBPP v letu 2012 znaša 520,00 EUR, tožnica pa je v obdobju od maja do oktobra 2012 na transakcijski račun prejela 540,26 EUR pokojnine (mesečno). Navedeni podatek, ki mu tožnica v tožbi ne oporeka, pomeni, da tožničin mesečni znesek pokojnine presega zakonsko določen cenzus, zato ni upravičena do brezplačne pravne pomoči.

Izrek

Tožba se zavrne.

Obrazložitev

Tožena stranka je z izpodbijano odločbo, opr. št. Bpp 2039/2012, zavrnila tožničino prošnjo za odobritev brezplačne pravne pomoči z dne 7. 11. 2012, kot neutemeljeno. Odločitev je utemeljila z ugotovitvijo, da je v skladu z določili Zakona o brezplačni pravni pomoči (v nadaljevanju ZBPP), treba izkazati dva pogoja, finančno premoženjski oziroma subjektivni kriterij in objektivni kriterij, v skladu z določilom 24. člena ZBPP. Ugotovila je, da prosilka živi skupaj s sinom, ki je star 35 let in se zato v skladu s 23. členom ZBPP ne šteje za njenega družinskega člana in da je prosilka samska oseba in upokojenka. Iz obvestil ZPIZ od meseca maja do oktobra 2012 izhaja, da prosilkina pokojnina znaša 568,88 EUR mesečno, iz bančnih izpiskov za mesec avgust, september in oktober 2012 pa izhaja dejanski prejemek 540,26 EUR mesečno. Glede na navedeno prosilka presega z Zakonom o socialnovarstvenih prejemkih (v nadaljevanju ZSVarPre), v povezavi z Zakonom o dodatni interventnih ukrepih za leto 2012 (v nadaljevanju ZDIU12), določen dvakratnik osnovnega zneska minimalnega dohodka, ki od 1. januarja 2012 dalje znaša 520 EUR, kar pomeni da ni upravičena dodelitve BPP.

Tožnica odločitvi tožene stranke oporeka. Pojasnjuje, da živi sama, pokojnina pa je njen edini prejemek. Dodelitev BPP je zanjo zelo pomembna, ker si sicer ne more privoščiti odvetnika. Sodišču predlaga, da ponovno prouči zadevo in njeni prošnji ugodi, toliko bolj, ker znesek pokojnine presega pokojnino le za nekaj EUR.

Tožena stranka je sodišču poslala upravne spise. Odgovora na tožbo ni poslala.

Tožba ni utemeljena.

Pri odločanju o prošnji za dodelitev BPP se na podlagi tretjega odstavka 11. člena ZBPP ugotavljajo finančni položaj prosilca in drugi pogoji, določeni s tem zakonom. Na podlagi prvega odstavka 12. člena ZBPP se finančni položaj prosilca ugotavlja glede na njegove dohodke in prejemke in dohodke ter prejemke njegove družine, ter glede na premoženje, ki ga ima prosilec in njegova družina, razen če ni s tem zakonom določeno drugače. Do brezplačne pravne pomoči je upravičena oseba, ki glede na svoj finančni položaj in glede na finančni položaj svoje družine brez škode za svoje socialno stanje in socialno stanje svoje družine ne bi zmogla stroškov sodnega postopka, oziroma stroškov nudenja pravne pomoči (prvi odstavek 13. člena ZBPP). V skladu z drugim odstavkom 13. člena ZBPP se šteje, da je socialno stanje prosilca in njegove družine zaradi stroškov sodnega postopka oziroma stroškov nudenja pravne pomoči ogroženo, če mesečni dohodek prosilca (lastni dohodek), oziroma mesečni povprečni dohodek na člana družine (lastni dohodek družine), ne presega 2-kratnika osnovnega zneska minimalnega dohodka, določenega z zakonom, ki ureja socialnovarstvene storitve (v nadaljevanju minimalni dohodek). V skladu s 14. členom ZBPP se za ugotavljanje lastnega dohodka in premoženja prosilca in njegove družine smiselno uporabljajo določbe 23., 27., 27.a, 27.b, 27.c, 27.č, 28., 28.a, 30. in prvega odstavka 30.a člena Zakona o socialnem varstvu (ZSV; Uradni list RS, št. 3/07-UPB2 in nadaljnji).

Omenjene določbe ZSV, ki se nanašajo na ugotavljanje upravičenosti osebe do denarne socialne pomoči, so bile na podlagi 4. točke prvega odstavka 78. člena ZSVarPre razveljavljene, hkrati pa je pravica do denarne socialne pomoči na novo urejena v II. poglavju ZSVarPre. Nato je bilo s prvim odstavkom 4. člena ZDIU12 določeno, da ne glede na prvi odstavek 8. člena ZSVarPre, osnovni znesek minimalnega dohodka od 1. januarja 2012 do 31. decembra 2012 znaša 260,00 EUR, potem pa je bil cel 4. člen razveljavljen z dnem uveljavitve Zakona za uravnoteženje javnih financ (ZUJF), kar je določeno v 247. členu. ZUJF v prvem odstavku 152. člena določa, da ne glede na prvi odstavek 8. člena ZSVarPre, osnovni znesek minimalnega dohodka od uveljavitve tega zakona, do 31. decembra 2014, znaša 260,00 EUR. Posledično je organ za BPP za ugotavljanje dohodka in premoženja prosilke namesto določb ZSV pravilno uporabil primerljive določbe ZUJF in ugotovil, da glede na vse navedeno 2-kratnik osnovnega zneska minimalnega dohodka iz drugega odstavka 13. člena ZBPP v letu 2012 znaša 520,00 EUR.

Iz prošnje za BPP je razvidno, da prosilka živi sama. Iz listin priloženega spisa izhaja tudi, da je prosilka, tožnica v tem upravnem sporu, prejemnica pokojnine v višini 568,88 EUR in da je v obdobju od maja do oktobra 2012 na transakcijski račun prejela 540,26 EUR pokojnine (mesečno). Navedeni podatek, ki mu tožnica v tožbi ne oporeka, pomeni, da tožničin mesečni znesek pokojnine presega znesek določen v drugem odstavku 13. člena ZBPP, v zvezi s prvim odstavkom 8. člena ZSVarPre, zato tožnica v skladu s 1. točko 13. člena ZBPP, do BPP ni upravičena.

Ker tožnica v tožbi ne navaja razlogov, ki bi lahko vplivali na drugačno odločitev sodišča, je sodišče tožbo, po ugotovitvi da je bil postopek pred izdajo izpodbijanega upravnega akta pravilen, da je odločba pravilna in na zakonu utemeljena, na podlagi določbe prvega odstavka 63. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS-1), zavrnilo.