Jedro

Zaradi predpostavljenega enotnega postopka po tožbi in nasprotni tožbi zaradi enotnega odločanja bi morala biti v skladu z 137. členom ZPP nasprotna tožba s pozivom na odgovor in opozorilom na posledice iz 277. člena ZPP vročena pooblaščencem tožeče stranke oziroma nasprotno tožene stranke. Ker ni bila, ni bila pravilno vročena, s tem pa ne izpolnjen eden od pogojev za izdajo zamudne sodbe.

Izrek

Pritožbi se ugodi, izpodbijana zamudna sodba se razveljavi ter zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

Obrazložitev

1. Z izpodbijano zamudno sodbo je sodišče prve stopnje prvotoženi stranki odpovedalo najemno pogodbo za stanovanje v lasti tožnika z 90-dnevnim odpovednim rokom, tožencema naložilo izselitev iz stanovanja v roku 60 dni, ter jima naložilo v plačilo pravdne stroške.

2. Toženca sta proti takšni sodbi vložila pritožbo zaradi bistvenih kršitev določb pravdnega postopka iz 7. in 8. točke 2. odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku (Ur.l. RS, št. 26/99, v nadaljevanju ZPP) in predlagala njeno razveljavitev. Trdita, da je nepravilna ugotovitev sodišča prve stopnje, da naj bi bila nasprotna tožba s pozivom k odgovoru toženih strank pravilno vročena, kar je pogoj za izdajo zamudne sodbe po 318. členu ZPP. Nasprotna tožba je bila vložena skupaj z odgovorom na tožbo dne 11. 05. 2011 v zadevi pod opr.št. II P 872/2011, kjer je tožeči stranki oziroma toženi stranki po nasprotni tožbi zastopala odvetniška družba F. o.p., d.o.o. iz L.. Sodišče je odgovor na tožbo in nasprotno tožbo, ki je vsebovana v isti vlogi, vpisalo pod novo opr.št. I P 1355/2011 in jo vročilo v odgovor neposredno tožencema. Ker na tožbo nista odgovorila, je izdalo zamudno sodbo. Odgovor na tožbo in nasprotno tožbo je sodišče vročalo pooblaščencem tožencev v prvotnem postopku II P 872/2011 šele po izdaji zamudne sodbe v tem postopku. Ker sta imeli toženi stranki v prvotnem postopku pooblaščenca, bi moralo sodišče v skladu z določbo 137. člena ZPP vročati nasprotno tožbo s pozivom na odgovor le pooblaščencu in ne strankama neposredno, kakor bi to veljalo v primeru, če sodišče nasprotne tožbe ne bi obravnavalo v okviru ločenega postopka.

3. Tožeča stranka v odgovoru na pritožbo zavrača pritožbene navedbe in predlaga zavrnitev pritožbe.

4. Pritožba je utemeljena.

5. V tej zadevi je sodišče prve stopnje z zamudno sodbo ugodilo tožbenemu zahtevku po nasprotni tožbi. Nasprotna tožba je samostojna toženčeva tožba zoper tožnika. Gre za toženčevo ofenzivno obrambno sredstvo v pravdi, v kateri je (do tedaj) nastopal le kot toženec. Nasprotno tožbo lahko tožena stranka vloži pri istem sodišču do konca glavne obravnave pod pogoji iz 183. člena ZPP. Njena glavna značilnost je, da sta zaradi določene povezanosti tožbenega zahtevka, ki ga toženec z njo uveljavlja, z zahtevkom iz prvotne tožbe, obe tožbi združeni v istem postopku. Gre za izraz načela ekonomičnosti postopka in pravne varnosti, saj je koristno, če se sporna razmerja med strankama rešijo v enem postopku. Iz samega instituta nasprotne tožbe izhaja, da procesno ni popolnoma neodvisen od postopka po tožbi, saj nasprotne tožbe ni mogoče vložiti ne pred začetkom ne po prenehanju glavne pravde. Za popolno neodvisnost (čeprav z istima strankama in vsebinsko povezanim zahtevkom) bi šlo le v primeru, če bi tožena stranka vložila samostojno tožbo. Vložitev nasprotne tožbe zato predpostavlja združitev dveh postopkov v enotno obravnavanje. Do samostojnega obravnavanja nasprotne tožbe pride po ločitvi pravd, v smislu 300. člena ZPP, po oziroma z izdajo ustreznega sklepa o ločitvi postopkov.

6. Sodni red v 4. odstavku 285 v zvezi z 296. členom določa, da se nasprotna tožba vpiše na novo ter se lahko v skladu z določbami procesnih zakonov obravnava skupaj s prvo tožbo. Formalni vpis pod novo opravilno številko je zahteva podzakonskega predpisa (Sodnega reda), ki ne more vplivati na pravno naravo in vsebino nasprotne tožbe kot procesnega instituta ZPP.

7. V obravnavani zadevi je tožnik vložil nasprotno tožbo skupaj z odgovorom na tožbo (odgovor na tožbo in nasprotna tožba sta v isti vlogi) kot toženec v zadevi, ki jo prvostopenjsko sodišče vodi pod opr.št. II P 872/2011. V tej sta na strani tožeče stranke nastopala toženca, ki sta za zastopanje v pravdi imela pooblaščenca. Kadar ima stranka v postopku zakonitega zastopnika ali pooblaščenca, se pisanja vročajo njemu (1. odstavek 137. člena ZPP). Osebna vročitev se stranki veljavno opravi tako, da se pisanje vroči pooblaščencu oziroma zakonitemu zastopniku; vročanje stranki neposredno v takšnih primerih ni pravilno in pomeni bistveno kršitev določb postopka iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP.

8. Zaradi predpostavljenega enotnega postopka po tožbi in nasprotni tožbi zaradi enotnega odločanja bi morala biti v skladu z 137. členom ZPP nasprotna tožba s pozivom na odgovor in opozorilom na posledice iz 277. člena ZPP vročena pooblaščencem tožeče stranke oziroma nasprotno tožene stranke. Ker ni bila, ni bila pravilno vročena, s tem pa ne izpolnjen eden od pogojev za izdajo zamudne sodbe (1. točka prvega odstavka 318. člena ZPP). Podana je bistvena kršitev določb postopka po 7. točki drugega odstavka 339. člena ZPP.

9. Glede na navedeno je moralo pritožbeno sodišče pritožbi ugoditi in izpodbijano zamudno sodbo razveljaviti ter zadevo vrniti sodišču prve stopnje v novo sojenje (354. člen ZPP).