Jedro

Ker je bilo strokovno mnenje pridobljeno izvensodno, bi se lahko upoštevalo le kot del trditvene podlage nasprotnega udeleženca in ne kot dokaz v postopku, vendar pa je (bil) nasprotni udeleženec s temi trditvami prekludiran. Te trditve bi moral in mogel postaviti že prej v postopku (v pripombah na izvedeniško mnenje), tako pa jih je navedel v vlogi po zaključku zadnjega naroka za glavno obravnavo.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se sklep sodišča prve stopnje potrdi.

II. Udeleženci postopka sami nosijo svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom v zvezi s popravnim in dopolnilnima sklepoma razdružilo solastno premoženje udeležencev postopka tako, da je po vzpostavitvi etažne lastnine na stavbi z ID znakom 000, stoječi na parc. št. 962/20 k. o. X, posamezna dela stavbe z ID znakoma 001 in 002 dodelilo predlagateljicam, vsaki do 1/3, posamezni del stavbe z ID znakom 003 pa je dodelilo nasprotnemu udeležencu do celote. Predlagateljicam je vsaki do 1/3 dodelilo v last še nepremičnine parc. št. 3161/8 k. o. X, parc. št. 2033 k. o. Y, parc. št. 2052/1 k. o. Y, parc. št. 962/16 k. o. X, parc. št. 962/19 k. o. X in parc. št. 962/21 k. o. X, vključno s stavbo z ID znakom 004, stoječo na tej parceli. Nasprotnemu udeležencu je dodelilo v last do celote še parceli št. 962/18 in 962/22, obe k. o. X Za potrebe gospodujočih nepremičnin parc. št. 962/18 in 962/22, obe k. o. X, je v korist vsakokratnega lastnika teh nepremičnin ustanovilo stvarno služnost hoje in vožnje z motornimi vozili po natančno opredeljenem delu parc. št. 962/16 k. o. X Za potrebe posameznega dela stavbe z ID znakom 003 je v korist vsakokratnega lastnika tega dela stavbe zagotovilo odvajanje komunalnih odpadnih voda ter dovod vode. Sodišče prve stopnje je nadalje sklenilo, da so zaradi razlike v vrednosti prejetih nepremičnin in pripadajočih deležev predlagateljice dolžne nasprotnemu udeležencu nerazdelno izplačati znesek 14.285 EUR v roku treh mesecev po pravnomočnosti tega sklepa. Udeležencem postopka je naložilo, da si drug drugemu izročijo v posest nepremičnine, kot jim pripadajo po delitvi, ter opravijo posamezna dejanja, razvidna iz izreka izpodbijanega sklepa. Odločilo je še o stroških postopka.

2. Zoper sklep se iz vseh zakonskih pritožbenih razlogov pritožuje nasprotni udeleženec, ki predlaga, da pritožbeno sodišče predlog predlagateljic zavrže oziroma zavrne, podredno pa, da izpodbijani sklep razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v ponovno odločanje. Navaja, da ga je sodišče prve stopnje glede vlaganj v nepremičnine napotilo na pravdo in mu določilo prekluzivni rok, v katerem je moral vložiti tožbo pred pristojnim sodiščem, vendar je istočasno uvedlo tudi mediacijo. Ker mu je bilo v interesu, da se zadeva reši po mirni poti, se je s predlagateljicami dogovarjal, a neuspešno. Do rešitve zadeve v mediaciji ni prišlo, v tem času pa je zamudil tudi rok za vložitev tožbe. Če ne bi bil dobroveren in bi bilo jasno, da mediacija ne bo uspela, bi pravočasno vložil tožbo na ugotovitev vlaganj. Sodišče prve stopnje je rok za vložitev tožbe postavilo tako, da ni bilo mogoče razumeti, da je rok prekluziven, saj je postopek mediacije med udeleženci še tekel. Sodišče prve stopnje je postopek vodilo pristransko. Izpodbijani sklep je očitno usklajevalo z odvetnikom predlagateljic, saj je upoštevalo njegove pripombe, nakar je nasprotni udeleženec prejel sklep in popravek istega dne. Zmotna je ugotovitev sodišča glede vrednosti premoženja in deležev udeležencev na premoženju. Deleži so napačno izračunani, glede na to, da je vrednost premoženja ocenil cenilec, pa tudi ni jasno, kako je sodišče prve stopnje prišlo do drugačne vrednosti. Odločitev, da parceli št. 2033 in 2052/1, obe k. o. Y, pripadajo predlagateljicam, je arbitrarna, saj sodišče prve stopnje ni upoštevalo njegovega predloga, da bi navedene parcele odkupil. Služnostna pot, ki poteka po parc. št. 962/16 k. o. X v naravi ni izvedljiva. Občina X ne dovoli priključka na glavno cesto, zato se mu jemlje pravica do dostopa na javno cesto, ki jo je kot solastnik do sedaj imel. Izpodbijani sklep je v tem delu v izrecnem nasprotju z občinskimi predpisi. Iz menja, ki ga je izdelalo podjetje A. d. o. o. in temelji na mnenju občine X z dne 23. 3. 2017, izhaja, da na podlagi izdelane parcelacije tehnično po parc. št. 962/18 k. o. X ni možno izdelati priključka na parc. št. 962/16 k. o. X, ker izvedba zavoja na tako ozkem delu parcele 962/18 ni možna. Sodišče prve stopnje je v zvezi s tem prezrlo vse podane ugovore. Glede prestavitve peči iz svojega stanovanja v delavnico je imel soglasje očeta, ki je bil takrat solastnik nepremičnine. Zato nasprotuje odločitvi, da je sedaj na svoje stroške dolžan sprazniti peč za centralno kurjavo in grelnik vode, temveč naj to naredijo predlagateljice. Sodišču prve stopnje očita neenako obravnavanje udeležencev, saj je predlagateljicam za izplačilo denarnega zneska določilo rok 3 mesece, medtem ko je njemu za odstranitev vodovodnega odcepa določilo zgolj 30 dnevni rok. Izpodbija tudi stroškovno odločitev saj meni, da se je postopek vodil v korist predlagateljic, zato so dolžne kriti vse stroške.

3. Predlagateljice v odgovoru na pritožbo tej nasprotujejo in predlagajo njeno zavrnitev, skupaj s stroškovno posledico.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Udeleženci so solastniki več nepremičnin, ki v naravi predstavljajo stanovanjsko hišo z dvoriščem in vrtom, gozdno zemljišče, kmetijsko zemljišče in zidanico s kmetijskim zemljiščem. Delež predlagateljic, ki želijo tudi po opravljeni delitvi ostati v solastninski skupnosti, je bistveno večji od deleža nasprotnega udeleženca.1 Sodišče prve stopnje je opravilo fizično delitev nepremičnin in nasprotnemu udeležencu dodelilo stanovanje v prvem nadstropju stanovanjske hiše, t. j. posamezni del stavbe z ID znakom 003, v katerem nasprotni udeleženec prebiva z družino, ter parceli št. 962/18 in 962/22, obe k. o. X, ki predstavljata vrt oziroma dostop do stanovanja, pri čemer je parc. št. 962/18 namenjena izdelavi dovoza na javno cesto. Vse preostale nepremičnine so bile dodeljene predlagateljicam, ki pa so nasprotnemu udeležencu dolžne izplačati še znesek 14.285 EUR.

6. Odločitev sodišča prve stopnje temelji na pravilni uporabi materialnega prava, prav tako v postopku ni bila zagrešena nobena bistvena kršitev določb postopka. Postopek je bil voden zakonito in nepristransko. Ne držijo pritožbene navedbe, da je prekluzivni rok za vložitev tožbe po napotitvenem sklepu tekel istočasno s postopkom mediacije. 60 dnevni rok za vložitev tožbe po napotitvenem sklepu z dne 10. 10. 2014, ki je postal pravnomočen 29. 10. 2014, se je iztekel 28. 12. 2014.2 Nasprotni udeleženec tožbe ni vložil. Sodišče prve stopnje je zaradi napotitve udeležencev na mediacijo predmetni nepravdni postopek prekinilo s sklepom z dne 30. 12. 20143, kar je po izteku prekluzivnega roka za vložitev tožbe. Da rok po napotitvenem sklepu in postopek mediacije nista tekla vzporedno, je bilo v predmetnem postopku ugotovljeno že s sklepom pritožbenega sodišča I Cp 1680/2016 z dne 19. 10. 2016.4

7. Nadalje je neutemeljen pritožbeni očitek, da je bil izpodbijani sklep nasprotnemu udeležencu posredovan šele z dopolnilnim sklepom, katerega izdajo so predlagale predlagateljice. Iz prikaza vsebine pošiljk na list. št. 464 spisa je razvidno, da je bil izpodbijani sklep pooblaščencu predlagateljic in pooblaščencu nasprotnega udeleženca poslan istega dne, t. j. 8. 6. 2021. Pooblaščenec predlagateljic je pisanje prevzel 9. 6. 2021, medtem ko ga je pooblaščenec nasprotnega udeleženca prevzel šele 18. 6. 2021.5 Slednji je istega dne prevzel tudi dopolnilni sklep z dne 10. 6. 2021, ki mu je bil (tako kot pooblaščencu predlagateljic) poslan 11. 6. 2021. Sodišče prve stopnje je sodna pisanja vročalo udeležencem postopka istočasno, na trenutek, ko ga bodo ti prevzeli, pa ni imelo nobenega vpliva.

8. V točkah 9., 13. do 15. ter 21. in 22. obrazložitve izpodbijanega sklepa je natančno in argumentirano pojasnjeno, kako je sodišče prve stopnje prišlo do vrednosti premoženja ter deležev oziroma odstotkov, ki pripadejo udeležencem. Vrednost premoženja je večja, kot izhaja iz mnenja izvedenca gradbene stroke B. B., saj ta ni ocenjeval vseh nepremičnin, ki so predmet delitve, temveč le hišo z dvoriščem in vrtom. Glede gozdnega in kmetijskega zemljišča ter zidanice z zemljiščem so se udeleženci sporazumeli, da se upošteva vrednost po informativnem izračunu GURS, kar je sodišče prve stopnje obrazložilo že v 9. točki obrazložitve izpodbijanega sklepa. Posledično, ker je treba upoštevati vrednost in solastniške deleže na celotnem predmetu delitve, so v odstotkih izraženi deleži udeležencev na solastnem premoženju drugačni, kot zgolj na hiši z zemljiščem. Izračun, ki ga je napravilo sodišče prve stopnje, je tudi po presoji pritožbenega sodišča pravilen.

9. Predloga nasprotnega udeleženca za odkup parcel št. 2033 in 2052/1, obe k. o. Y, sodišče prve stopnje utemeljeno ni upoštevalo, saj je nasprotni udeleženec na predzadnjem naroku za glavno obravnavo 22. 10. 2019 izrecno izjavil, da v tem postopku predlagateljicam ne namerava plačevati ničesar.6 S takšno izjavo je nasprotni udeleženec svoj predlog za odkup parcel preklical. 10. Neutemeljene in neizkazane so pritožbene trditve, da je služnostna pot, ki poteka po parc. št. 962/16 k. o. X v naravi, neizvedljiva. Gre za nedovoljeno pritožbeno novoto. Sodišče prve stopnje je glede vprašanja dostopa od dela stavbe nasprotnega udeleženca (posamezni del z ID znakom 003) do javne ceste sledilo mnenju izvedenca gradbene stroke, na katerega nasprotni udeleženec v tem delu ni podal pripomb. Izvedenec je kot eno izmed možnih rešitev predlagal dovoz, ki bi potekal po parc. št. 962/18 (dodeljena nasprotnemu udeležencu) in parc. št. 962/16 (dodeljena predlagateljicam), obe k. o. X, na javno cesto. Direkten priključek na javno cesto s parc. št. 962/18 k. o. X ni mogoč, ker mu Občina X nasprotuje7, dopusten pa je dostop preko parc. št. 962/16 k. o. X, ki je že priključena na javno cesto. Sodišče prve stopnje je tak dostop do javne ceste zagotovilo z ustanovitvijo služnostne poti. Nasprotni udeleženec je med postopkom nasprotoval izdelavi direktnega priključka iz parc. št. 962/18 k. o. X na javno cesto, ker ni dovoljen, kar drži, vendar pa ni prerekal izdelave dovoza na zgoraj opisan način, ki je bil predstavljen v izvedenskem mnenju in ga je v svojo odločitev povzelo sodišče prve stopnje. Da priključek preko parc. št. 962/18 in 962/16, obe k. o. X, ni mogoč, je nasprotni udeleženec prvič navedel šele v vlogi z dne 2. 4. 2021. Tej je priložil mnenje podjetja A., d. o. o., ki ga zastopa B. B. Ker je bilo mnenje pridobljeno izvensodno, bi se lahko upoštevalo le kot del trditvene podlage nasprotnega udeleženca in ne kot dokaz v postopku, vendar pa je (bil) nasprotni udeleženec s temi trditvami prekludiran. Te trditve bi moral in mogel postaviti že prej v postopku (v pripombah na izvedeniško mnenje), tako pa jih je navedel v vlogi po zaključku zadnjega naroka za glavno obravnavo. Sodišče prve stopnje je na zadnjem naroku udeležencem sicer odobrilo 10 dnevni rok za morebitne pripombe na navedbe s tega naroka, vendar med njimi ni bilo navedb o izdelavi dovoza na javno cesto.8

11. Pravilna je odločitev sodišča prve stopnje, da je nasprotni udeleženec dolžan na lastne stroške urediti odklop centralne peči oziroma odstraniti vodovodni odcep. Inštalacijo peči in priključka za vodo je uredil nasprotni udeleženec sam. Ker ne gre za stvar v solastnini, temveč je ta v lasti nasprotnega udeleženca, je sam dolžan poskrbeti tudi za njen odklop. Rok, ki mu ga je za to določilo sodišče prve stopnje ni v neskladju z rokom, ki ga imajo predlagateljice za izplačilo denarnega zneska. Ne gre za neenako obravnavanje udeležencev, saj vsa dejanj, ki jim jih je v izvedbo naložilo sodišče prve stopnje, niso primerljiva. Za ureditev odklopa napajanja posameznega dela stavbe z ID znakom 002 z električno energijo preko elektro omarice je tudi predlagateljicam določen rok 30 dni, medtem ko jim je za izplačilo denarnega zneska v višini 14.285 EUR upravičeno dodeljen daljši rok.

12. Sklepno je neutemeljen tudi pritožbeni očitek glede stroškov postopka. Sodišče prve stopnje je pravilno uporabilo 35. člen Zakona o nepravdnem postopku (ZNP)9. Po prvem odstavku navedenega člena vsak udeleženec krije svoje stroške postopka, kar izhaja iz predpostavke, da je meritorna odločitev praviloma v korist vseh udeležencev, saj imajo vsi interes za ureditev razmerja. Po presoji pritožbenega sodišča gre za takšno situacijo tudi v konkretnem primeru.

13. Ker niti zatrjevani niti po uradni dolžnosti preizkušeni pritožbeni razlogi niso podani, je pritožbeno sodišče na osnovi 2. točke 365. člena Zakona o pravdnem postopku - ZPP v zvezi s 37. členom ZNP pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje.

14. Odločitev o pritožbenih stroških temelji na prvem odstavku 35. člena ZNP, ki določa, da vsak udeleženec trpi svoje stroške, razen v z zakonom določenih primerih, za kar v konkretni zadevi ne gre. Udeleženci zato sami nosijo svoje stroške pritožbenega postopka.

1 Delež predlagateljic na stanovanjski hiši (parcele v k. o. X) znaša 15/24, na gozdnem zemljišču (parcela v k. o. X) ter zidanici s kmetijskim zemljiščem (parcela v k. o. X) 15/16 ter na kmetijskem zemljišču (parcela v k. o. X) 365/384. 2 Glej list. št. 53 in 54 spisa. 3 Glej list. št. 61 in 62 spisa. 4 Glej list. št. 108 do 110 spisa. 5 Glej vročilnici pripeti k list. št. 464 spisa. 6 Glej zapisnik naroka z dne 22. 10. 2019 na list. št. 301 in 302 spisa. 7 Glej dopis Občine X na list. št. 140 spisa. 8 Glej zapisnik naroka z dne 24. 3. 2021 na list. št. 437 in 438 spisa. 9 Navedeni predpis je treba uporabiti na podlagi 216. člena Zakona o nepravdnem postopku - ZNP-1 (Ur. l. 16/2019).