Jedro

Predlagateljica bi morala zatrjevani odstop od sodne prakse utemeljiti bodisi tako, da bi pojasnila, v čem je podobnost ponujenih primerov z obravnavanim, bodisi navedla, zaradi katerih individualnih značilnosti škodni primer odstopa (je hujši) od ponujenih. Glede nepremoženjske škode iz naslova duševnih bolečin zaradi zmanjšane življenjske aktivnosti in skaženosti pa bi s primerjavo s ponujenimi primeri morala utemeljiti, da gre v obravnavanem primeru za pravno priznano škodo in zato za odstop od sodne prakse.

Izrek

Predlog se zavrže

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je razsodilo, da mora toženka tožnici plačati 1.427,93 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 1.400 EUR od 16. 12. 2004 do plačila, od 27,93 EUR od 12. 10. 2004 do plačila, od 11,35 EUR od 2. 10. 2004 do 13. 6. 2005, od 3,53 EUR od 19. 8. 2004 do 13. 6. 2005 in od 25,04 EUR od 12. 10. 2004 do 13. 6. 2005. Višji tožbeni zahtevek je zavrnilo. Tožnici je za telesne bolečine priznalo 3.226,74 EUR, za strah pa 1.000 EUR denarne odškodnine. Odškodninski zahtevek za duševne bolečine zaradi zmanjšane življenjske aktivnosti in skaženosti je zavrnilo.

2. Sodišče druge stopnje je delno ugodilo pritožbi tožeče stranke in sodbo sodišča prve stopnje v stroškovnem delu spremenilo tako, da mora toženka tožnici plačati 910,13 EUR pravdnih stroškov z zakonskimi zamudnimi obrestmi od poteka paricijskega roka do plačila. Sicer je pritožbo zavrnilo in v nespremenjenem delu potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.

3. Zoper sodbo sodišča druge stopnje je tožeča stranka na podlagi 367.b člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) vložila predlog za dopustitev revizije, v katerem predlaga, naj Vrhovno sodišče Republike Slovenije revizijo dopusti, saj gre za pravno vprašanje, glede katerega sodna praksa ni enotna, obenem pa je pomembno za zagotovitev pravne varnosti, enotne uporabe prava in za razvoj prava preko sodne prakse. Izpodbija višino nepremoženjske škode za telesne bolečine in strah ter zavrnitev odškodninskega zahtevka za duševne bolečine zaradi zmanjšane življenjske aktivnosti in skaženosti. Meni, da je tožnica upravičena do odškodnine oziroma da je upravičena do višje odškodnine za telesne bolečine in strah. Odstop od sodne prakse utemeljuje s sklicevanjem na odločbe Vrhovnega sodišča II Ips 921/2006, II Ips 249/96, II Ips 641/2006, II Ips 1209/2008 in II Ips 238/2003. Odločitev sodišč o zavrnitvi zahtevka za plačilo odškodnine za duševne bolečine zaradi zmanjšane življenjske aktivnosti je obremenjena z bistveno kršitvijo določb pravdnega postopka, ker tožnici ni bilo omogočeno dokazovati obsega škode s pravočasno predlaganim izvedencem kliničnim psihologom. Do tega ugovora v pritožbi se sodišče druge stopnje sploh ni opredelilo. Izvedenec je ugotovil, da je zaradi poškodbe spremenjena tožničina zunanjost, brazgotine jo motijo in so opazne, zato bi moralo sodišče zahtevku za plačilo odškodnine za duševne bolečine zaradi skaženosti v celoti ugoditi.

4. V četrtem odstavku 367.b člena ZPP je določeno, da mora stranka v predlogu za dopustitev revizije natančno in konkretno navesti sporno vprašanje in pravno pravilo, ki naj bi bilo prekršeno, okoliščine, ki kažejo na njegovo pomembnost, ter na kratko obrazložiti, zakaj je sodišče druge stopnje to vprašanje rešilo nezakonito; natančno in konkretno mora izkazati tudi obstoj sodne prakse Vrhovnega sodišča, od katere naj bi odločitev odstopala, oziroma neenotnost sodne prakse. Zakon torej postavlja stroge zahteve po obveznih sestavinah predloga za dopustitev revizije. Tem formalnim pogojem predlagatelj ni zadostil. 5. Tožnica v svoji vlogi ni opredelila, katero naj bi bilo pravno vprašanje, o katerem naj odloči Vrhovno sodišče. Predlaga dopustitev revizije glede višine odškodnine za nepremoženjsko škodo za telesne bolečine in strah oziroma glede zavrnilne odločitve v zvezi z odškodninskim zahtevkom za duševne bolečine zaradi zmanjšane življenjske aktivnosti in skaženosti. Iz navedb v predlogu je mogoče izluščiti, da je prisojena odškodnina v primerjavi s podobnimi primeri iz sodne prakse prenizka oziroma da je zavrnitev zahtevka za plačilo odškodnine za duševne bolečine zaradi zmanjšane življenjske aktivnosti in skaženosti v nasprotju s ponujenimi primeri iz sodne prakse, zato sodba odstopa od sodne prakse in je posledično kršeno načelo enakosti pred zakonom. Tožnica graja tudi ravnanje nižjih sodišč, ker je sodišče prve stopnje neutemeljeno zavrnilo dokazni predlog s postavitvijo izvedenca kliničnega psihologa, sodišče druge stopnje pa se do tega pritožbenega ugovora sploh ni opredelilo.

6. Iz določb ZPP o vsebini predloga za dopustitev revizije izhaja, da je breme, da verjetno izkaže odstop od sodne prakse, na predlagatelju. Glede na to, da so v obsežni praksi Vrhovnega sodišča, v kateri so bila zavzeta stališča o vsebini pravnega standarda pravno priznane nepremoženjske škode in pravične denarne odškodnine, že izoblikovani kriteriji za njeno priznanje oziroma odmero, golo sklicevanje na sodbe Vrhovnega sodišča ne zadošča za vsebinsko obravnavo. Predlagateljica bi morala zatrjevani odstop od sodne prakse utemeljiti tako, da bi obrazložila, zakaj šteje, da prisojena odškodnina odstopa od sodne prakse. To bi lahko storila bodisi tako, da bi pojasnila, v čem je podobnost ponujenih primerov z obravnavanim, bodisi navedla, zaradi katerih individualnih značilnosti škodni primer odstopa (je hujši) od ponujenih. Glede nepremoženjske škode iz naslova duševnih bolečin zaradi zmanjšane življenjske aktivnosti in skaženosti pa bi s primerjavo s ponujenimi primeri morala utemeljiti, da gre v obravnavanem primeru za pravno priznano škodo in zato za odstop od sodne prakse. Glede zatrjevane bistvene kršitve določb pravdnega postopka je treba še dodati, da bi bil izid revizijskega postopka za tožnico neugoden tudi v primeru vsebinskega obravnavanja njenega predloga, saj bistvena kršitev določb pravdnega postopka, ki naj bi bila posledica zavrnitve tožničinega dokaznega predloga, ni verjetno izkazana.

7. Ker na podlagi neobrazloženega in pavšalnega zatrjevanja odstopa od sodne prakse ni možna presoja, ali gre za pomembno pravno vprašanje, je Vrhovno sodišče nepopoln predlog zavrglo (šesti odstavek 367.b člena ZPP).

8. Odločitev o zavrženju predloga vsebuje odločitev o zavrnitvi tožničinega predloga za povrnitev stroškov (prvi odstavek 154. člena ZPP).