Jedro

Ker glede na zgoraj navedeno materialno pravo, terjatev ob izčlenitvi preide na novo ustanovljeno družbo z vpisom delitve v register, pri tem pa iz ugotovitev sodišča prve stopnje ter spisovnih podatkov ne izhaja, da bi upnik v predlogu za izvršbo sklep o vpisu izčlenitve pri subjektu A. d.d. določno označil (glede na podatke Ajpes gre za sklep Srg 2018/38178 z dne 22. 10. 2018) oziroma ga k elektronskemu predlogu za izvršbo priložil, niti ni tega storil v odgovoru na ugovor, je pritrditi pritožbi, da so bile ugovorne trditve o tem, da upnik ni izkazal pogojev po prvem odstavku 24. člena ZIZ, utemeljene.

Izrek

I. Pritožbi se ugodi in se izpodbijani sklep sodišča prve stopnje spremeni tako, da poslej glasi: ″Ugovoru se ugodi, sklep o izvršbi I 218/2019 z dne 21. 5. 2019 se razveljavi ter predlog za izvršbo zavrne, po potrebi se razveljavijo vsa opravljena izvršilna dejanja.

Upnik je dolžan v roku 8 dni od prejema tega sklepa povrniti dolžniku 689,64 EUR stroškov ugovornega postopka, v primeru zamude skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od dneva zamude dalje do plačila.

Upnik sam krije svoje stroške odgovora na ugovor.″

II. Upnik je dolžan v roku 8 dni od prejema tega sklepa povrniti dolžniku 734,64 EUR stroškov pritožbenega postopka, v primeru zamude skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od dneva zamude dalje do plačila.

III. Upnik sam krije svoje stroške odgovora na pritožbo.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z uvodoma navedenim sklepom zavrnilo dolžnikov ugovor (I. točka izreka) ter dolžniku naložilo, da v 8 dneh od vročitve tega sklepa povrne upniku njegove nadaljnje izvršilne stroške v znesku 597,32 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od prvega dne po izteku roka za izpolnitev obveznosti, določenega s tem sklepom, do plačila (II. točka izreka).

2. Zoper odločitev sodišča prve stopnje se je pravočasno pritožil dolžnik ter pri tem uveljavljal vse pritožbene razloge po prvem odstavku 338. člena v zvezi s 366. členom Zakona o pravdnem postopku (ZPP), vse v zvezi s 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju (ZIZ). Izpostavlja, da je iz priloženega izvršilnega naslova jasno, da se v tem postopku izterjuje judikatna terjatev ter zatrjuje, da je sodišče prve stopnje napačno zaključilo, da je upnik predmetnega postopka izkazal prehod terjatve zoper dolžnika nanj s tem, ko je izkazal prenos terjatev iz kreditnih pogodb. Ker je sodišče vezano na izvršilni naslov in njegove vsebine ne sme presojati, postopanju sodišča prve stopnje, ko je le to ugotavljalo dejstva v zvezi s prehodom terjatve preko dejanskega stanja obrazložitve izvršilnega naslova, očita kršitev načela formalne legalitete. Poudarja, da mora upnik pri vložitvi izvršilnega predloga po prvem odstavku 24. člena ZIZ izkazati, da je bila nanj prenesena terjatev, ki je predmet izvršbe. Ker je predmet izvršbe na podlagi izvršilnega naslova judikatna terjatev, sodišču očita zmotnost zaključka o izkazanosti pogojev po 24. členu ZIZ. Ker sodišče ne pojasni na temelju katerega predpisa je sprejelo ta zaključek, očita tudi obremenjenost sklepa z absolutno bistveno kršitvijo določbo postopka po 14. točki drugega odstavka 339. člena v zvezi s 366. členom ZPP, vse v zvezi s 15. členom ZIZ. Zatrjuje, da upnik prav tako ni bil ustrezno zastopan v postopku pred sodiščem prve stopnje ter da bi vsled temu sodišče izvršilni predlog moralo zavreči. Predlaga ugoditev pritožbi, razveljavitev izpodbijanega sklepa ter zavrnitev oziroma zavrženje predloga za izvršbo. Priglaša pritožbene stroške.

3. V odgovoru na pritožbo upnik nasprotuje pritožbenim trditvam in predlaga njeno zavrnitev. Priglaša stroške vloženega odgovora.

4. Pritožba je utemeljena.

5. Razlogi sodišča prve stopnje o pravno relevantnih dejstvih so konkretni, jasni in prepričljivi, si ne nasprotujejo in ne nasprotujejo izreku, zato so pritožbeni očitki o obremenjenosti sklepa z absolutno bistveno kršitvijo določb postopka po 14. točki drugega odstavka 339. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ, neutemeljeni. V kolikor pa se pritožba z razlogi ne strinja, pa lahko to predstavlja le pritožbeni razlog zmotne ali nepopolne ugotovitve dejanskega stanja oziroma zmotne uporabe materialnega prava1. 6. Sklep o izvršbi z dne 21. 5. 2019 je bil v konkretni zadevi izdan na predlog upnika D. ... d.o.o. na podlagi izvršilnega naslova – sodbe Okrožnega sodišča v Celju P 739/2013 z dne 25. 10. 2016 v zvezi s sodbo Višjega sodišča v Celju Cp 68/2017 z dne 18. 8. 2017, iz katerega izhaja, da mora dolžnik plačati A. d.d. s sodbo določeno terjatev. Kot je pravilno navedlo sodišče prve stopnje v izpodbijanem sklepu, mora biti ugovor zoper sklep o izvršbi obrazložen (drugi odstavek 53. člena ZIZ). Pri tem navedena določba ZIZ še določa, da mora v ugovoru dolžnik navesti dejstva, s katerimi ga utemeljuje in predložiti dokaze, sicer se ugovor šteje kot neutemeljen. Pri ugovoru zoper sklep o izvršbi na podlagi izvršilnega naslova so pravno pomembna dejstva tista dejstva, ki preprečujejo izvršbo in so primeroma navedena v prvem odstavku 55. člena ZIZ.

7. Iz obrazložitve izpodbijanega sklepa izhaja, da je v ugovornem postopku dolžnik zatrjeval, da upnik v predlogu za izvršbo prenosa terjatve nanj ni izkazal, ker k izvršilnemu predlogu priloženi delitveni načrt ni listina, s katero bi upnik dokazal, da je bila z izčlenitvijo terjatev po izvršilnem naslovu prenesena nanj, saj izkazuje prenos terjatev iz kreditnih pogodb zoper dolžnika F. d.o.o..

8. Skladno z določbo prvega odstavka 24. člena ZIZ dovoli sodišče izvršbo tudi na predlog nekoga, ki v izvršilnem naslovu ni označen kot upnik, če v predlogu za izvršbo določno označi javno ali po zakonu overjeno listno, s katero lahko dokaže, da je bila terjatev prenesena ali je na drug način prešla nanj. Kadar to ni mogoče, se prenos terjatve dokazuje s pravnomočno odločbo, izdano v pravdnem postopku.

9. Ugotovitev sodišča prve stopnje, da je upnik D. ... d.o.o. bil ustanovljen z izvedbo izčlenitve od prenosne družbe A. d.d., pritožbeno ni sporna. Razlogi izpodbijanega sklepa, da je upnik izkazal, da so terjatve prešle nanj na podlagi delitvenega načrta, ki je bil kot javna listina podlaga za izvedbo izčlenitve od prenosne družbe A. d.d., niso pravilni.

10. Na podlagi določbe 635. člena Zakona o gospodarskih družbah (ZGD-1), ki ureja pravne posledice delitve, kamor glede na določbo 623. člena ZGD-1 uvrščamo tudi izčlenitev, namreč premoženje prenosne družbe skupaj z obveznostmi preide na nove družbe v skladu z delitvenim načrtom z vpisom delitve v register (1.točka drugega odstavka 635. člena ZGD-1).

11. Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da je upnik k predlogu za izvršbo predložil delitveni načrt z dne 28. 5. 2018, objavo z dne 18. 7. 2018, iz katere izhaja, da je bil delitveni načrt predložen sodnemu registru skladno z določbami ZGD-1 ter listine, iz katerih izhaja, da je družba A. ... d.o.o., ustanovljena po delitvenem načrtu z dne 28. 5. 2018 zaradi izvedbe izčlenitve od prenosne družbe A. d.d., s sklepom z dne 31. 1. 2019 spremenila ime firme v D. ..., d.o.o..

12. Ker glede na zgoraj navedeno materialno pravo, terjatev ob izčlenitvi preide na novo ustanovljeno družbo z vpisom delitve v register2, pri tem pa iz ugotovitev sodišča prve stopnje ter spisovnih podatkov ne izhaja, da bi upnik v predlogu za izvršbo sklep o vpisu izčlenitve pri subjektu A. d.d. določno označil (glede na podatke Ajpes gre za sklep Srg 2018/38178 z dne 22. 10. 2018) oziroma ga k elektronskemu predlogu za izvršbo priložil, niti ni tega storil v odgovoru na ugovor, je pritrditi pritožbi, da so bile ugovorne trditve o tem, da upnik ni izkazal pogojev po prvem odstavku 24. člena ZIZ, utemeljene. Ker spisovni podatki ne izkazujejo, da bi upnik podal trditve o poroštvu, kot podlagi obveznosti dolžnika v smislu univerzalnosti pravnega nasledstva predmetne terjatve, pritožba utemeljeno izpostavlja tudi, da je sodišče prve stopnje kršilo načelo formalne legalitete, ko je samo ugotavljalo vsebino izvršilnega naslova.

13. Pritožbi je zato višje sodišče ugodilo in izpodbijani sklep v zvezi z odločitvijo o ugovoru spremenilo tako, da je ugovoru ugodilo, sklep o izvršbi razveljavilo, predlog za izvršbo zavrnilo ter razveljavilo opravljena izvršilna dejanja (3. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ in četrti odstavek 58. člena ZIZ).

14. Ker je po spremembi dolžnik bil v ugovornem postopku uspešen, je dolžnik upravičen tudi do stroškov ugovornega postopka, saj mu jih je upnik povzročil neutemeljeno (šesti odstavek 38. člena ZIZ). Sodišče druge stopnje mu jih je odmerilo skladno z veljavno Odvetniško tarifo (OT) ter mu na podlagi šestega odstavka 38. člena ZIZ priznalo stroške v zvezi z nagrado za sestavo ugovora zoper sklep o izvršbi v višini 480,00 EUR (800 točk; 6. točka tar. št. 27 v zvezi s 1. točko tar.št. 18 OT), za poročilo stranki 30,00 EUR (50 točk; tar. št. 39 OT), 2 % materialnih stroškov od skupne vrednosti storitve (17 točk; tretji odstavek 11. člena OT), 22 % DDV (190,74 točk) ter sodno takso v višini 55,00 EUR, kar ob vrednosti točke 0,60 EUR skupno znese 689,64 EUR stroškov ugovornega postopka, ki mu jih mora v roku 8 dni od prejema tega sklepa povrniti upnik, v primeru zamude skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od prvega dne zamude dalje do izpolnitve obveznosti. Sodišče druge stopnje je zato ob ugoditvi pritožbi spremenilo tudi odločitev o stroških ugovornega postopka tako, kot to izhaja iz tretjega odstavka I. točke izreka sklepa sodišča druge stopnje (3. točka 365.člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

15. Ker je bil dolžnik v ugovornem postopku uspešen, upnikovi stroški odgovora na ugovor za predmetno izvršbo niso bili potrebni, zato jih mora kriti sam (peti odstavek 38. člena ZIZ). Pritožbeno sodišče je zato ob ugoditvi dolžnikovi pritožbi ter spremembi odločitve o ugovoru odločilo, da te stroške krije upnik sam (3. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

16. Odločanje o dolžnikovih stroških pritožbenega postopka temelji na določbi drugega odstavka 165. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ. Ker je dolžnik s pritožbo uspel, mu je stroške pritožbenega postopka upnik povzročil neutemeljeno, zato mu jih je dolžan povrniti (šesti odstavek 38. člena ZIZ) v višini, odmerjeni skladno z veljavno OT ter priznani glede na dolžnikov uspeh v ugovornem postopku. Pritožbeno sodišče jih je odmerilo v zvezi z nagrado za sestavo pritožbe glede na vrednost spornega predmeta v višini 800 točk in ne v priglašeni višini 1100 točk (6. točka tar. št. 27 v zvezi s 1. točko tar.št. 18 OT), za poročilo stranki 50 točk (tar. št. 39 OT), 2 % materialnih stroškov od skupne vrednosti storitve (17 točk; tretji odstavek 11. člena OT), 22 % DDV (190,74 točk) ter sodno takso v višini 100,00 EUR, kar ob vrednosti točke 0,60 EUR skupno znese 734,64 EUR stroškov pritožbenega postopka, do katerih je dolžnik zaradi uspeha v pritožbenem postopku upravičen v celoti in ki mu jih mora v roku 8 dni od prejema tega sklepa povrniti upnik, v primeru zamude skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od prvega dne zamude dalje do izpolnitve obveznosti.

17. Ker je dolžnik s pritožbo uspel, upnikovi stroški odgovora na pritožbo za predmetni postopek niso bili potrebni, zato jih krije upnik sam (peti dostavek 38. člena ZIZ).

1 Primerjaj tudi: Pravdni postopek zakon s komentarjem, 3. knjiga, stran 309. 2 Primerjaj: Sodba VS RS II Ips 328/2013 z dne 5. 11. 2015; VSK sklep I Ip 444/2017 z dne 31. 1. 2018.