Jedro

Splošni pogoji, ki jih določi en pogodbenik, bodisi da so vsebovani v formularni pogodbi bodisi, da se pogodba nanje sklicuje, dopolnjujejo posebne dogovore med pogodbenikoma v isti pogodbi in praviloma zavezujejo tako kot ti.

Tožeča stranka ni prepričala sodišča, da ima uporabnik večjo možnost dokazovanja, da ni imel dostopa do aplikacije, od ponudnika, da mu je dostop zagotavljal.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se potrdi 1. točka izreka sodbe in 2. točka izreka sklepa sodišča prve stopnje.

II. Tožeča stranka sama nosi svoje pritožbene stroške.

Obrazložitev

1. Z uvodoma navedenima sodbo in sklepom je sodišče prve stopnje sklep o izvršbi Okrajnega sodišča v Ljubljani VL 192727/2013 z dne 4. 12. 2013 razveljavilo v delu, ki nalaga toženi stranki, da v roku 8 dni plača tožeči stranki 238,71 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 21. 11. 2013 dalje in zakonske obresti od 79,57 EUR od 21. 11. 2013 do 2. 12. 2013 in tožbeni zahtevek v tem delu zavrnilo (1. točka izreka sodbe); sklep o izvršbi Okrajnega sodišča v Ljubljani VL 192727/2013 z dne 4. 12. 2013 ohranilo v veljavi v delu, v katerem nalaga toženi stranki, da v roku 8 dni plača tožeči stranki 79,57 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 3. 12. 2013 do plačila (2. točka izreka sodbe); sklep o izvršbi Okrajnega sodišča v Ljubljani VL 192727/2013 z dne 4. 12. 2013 razveljavilo v stroškovnem delu (1. točka izreka sklepa) in sklenilo, da je tožena stranka dolžna tožeči stranki plačati 32,68 EUR stroškov postopka v roku 8 dni z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 9. dne do plačila (2. točka izreka sklepa, pravilno sodbe(1)).

2. Zoper sodbo v delu, s katerim ni uspela, se je pritožila tožeča stranka iz vseh pritožbenih razlogov. Pritožbenemu sodišču je predlagala, da jo spremeni tako, da tožbenemu zahtevku v celoti ugodi ter sklep o izvršbi Okrajnega sodišča v Ljubljani VL 192727/2013 z dne 4. 12. 2013 vzdrži v celoti v veljavi in toženi stranki naloži v plačilo pravdne stroške v roku 8 dni z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 9. dne do plačila, oziroma podredno, da izpodbijano sodbo glede zahtevka in stroškovnega dela razveljavi in vrne v novo odločanje.

3. Pritožba je bila vročena v odgovor toženi stranki, ki pa nanjo ni odgovorila.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. V tem gospodarskem sporu gre za spor majhne vrednosti (prvi odstavek 495. člena Zakona o pravdnem postopku, v nadaljevanju: ZPP), v katerem je mogoče sodbo izpodbijati le zaradi bistvenih kršitev določb pravdnega postopka iz drugega odstavka 339. člena ZPP in zaradi zmotne uporabe materialnega prava (prvi odstavek 458. člena ZPP), ne pa tudi zaradi zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja in zaradi bistvenih kršitev določb pravdnega postopka iz prvega odstavka 339. člena ZPP.

6. V obravnavanem primeru tožeča stranka vtožuje plačilo za letni dostop do poslovnega imenika B., ki ga je tožena stranka naročila, tožeča stranka pa aktivirala 30. 1. 2013. Trdila je, da je toženi stranki izstavila račun št. 8000076295 z dne 18. 2. 2013 za enoletni dostop v višini 299,88 EUR, z rokom plačila 5. 3. 2013, ki pa ga tožena stranka ni plačala in da je zato dolg do tožene stranke kapitalizirala na dan 20. 11. 2013 in da znaša 318,28 EUR. Na ugovor tožene stranke, da ji ni bil omogočen enoletni dostop do poslovnega imenika, je odgovorila, da je toženi stranki dostop deaktivirala 26. 8. 2013, ker računa v roku ni plačala. V potrditev trditvam, da je tožena stranka s podpisom sprejela tudi Splošne pogoje poslovanja, jih je vložila v spis (A7).

7. Splošni pogoji, ki jih določi en pogodbenik, bodisi da so vsebovani v formularni pogodbi bodisi, da se pogodba nanje sklicuje, dopolnjujejo posebne dogovore med pogodbenikoma v isti pogodbi in praviloma zavezujejo tako kot ti (prvi odstavek 120. člena OZ). Sodišče prve stopnje je presojalo 11. točko Splošnih pogojev o uporabi poslovnega imenika B. in mobilne aplikacije B. (v nadaljevanju SP), ki govori o ceniku in plačevanju naročnine. Iz navedene določbe izhaja, da je uporabnik dolžan v celoti poravnati obveznosti iz naročniškega razmerja, nastale do dneva prenehanja naročniškega razmerja, da se naročnina plačuje mesečno ali letno, za primer neplačila računa v 30 dneh po poteku roka, navedenega v računu pa, da ima nosilec pravico začasno deaktivirati uporabniško ime in geslo; v kolikor pa uporabnik ne poravna računa še v nadaljnjih 30 dneh po začasni deaktivizaciji imena in gesla, naročniško razmerje med uporabnikom in nosilcem preneha, nosilec pa izvede dokončno deaktivizacijo uporabniškega imena in gesla.

8. Tožeča stranka ni izkazala, da je v konkretnem primeru ravnala v skladu z določbo četrtega odstavka 11. točke SP. Če bi ravnala v skladu z navedeno določbo SP, bi 4. 5. 2013 začasno deaktivirala uporabniško ime in geslo in bi v 30 dneh po začasni deaktivaciji naročniško razmerje prenehalo, torej 7. 6 2013. Tožena stranka bi bila dolžna tožeči stranki plačati obveznosti iz naročniškega razmerja, ki bi nastale do dneva prenehanja naročniškega razmerja. Tožeča stranka pa zahtevka ni utemeljevala na trditvah, da je enoletno naročniško razmerje prenehalo, vztrajala je le pri stališču, da ji je dolžna tožena stranka plačati ceno enoletnega naročniškega razmerja, smiselno torej, da je letno naročniško razmerje trajalo eno leto.

9. V postopku pred sodiščem prve stopnje med strankama ni bilo sporno, da tožeča stranka zaračunava toženi stranki na podlagi njenega naročila plačilo za enoletni dostop do omrežja ter da tožena stranka prevzete obveznosti plačila ni izpolnila. Sporno je bilo vprašanje, ali je tožeča stranka izpolnila svojo pogodbeno obveznost in ali je upravičena do plačila za enoletni dostop do omrežja. Sodišče prve stopnje je odločilo, da je tožena stranka glede na ugotovljeno možnost dostopa do omrežja v trajanju 3 mesecev, dolžna tožeči stranki plačati sorazmerni del cene (3/12), v višini 9/12 cene pa je tožbeni zahtevek zavrnilo.

10. Materialno pravno ni pravilen zaključek sodišča prve stopnje, da je tožeča stranka od pogodbe odstopila, saj kaj takega ni trdila nobena od pravdnih strank. Strinja pa se pritožbeno sodišče s stališčem sodišča prve stopnje, da se je glede na podan ugovor tožene stranke, da je tožeča stranka predčasno prenehala izpolnjevati pogodbo, trditveno in dokazno breme o tem, da je tožeča stranka v celoti izpolnila svojo obveznost iz pogodbenega razmerja s toženo stranko, prevalilo na tožečo stranko. Drugačne pritožbene trditve so zmotne. Tožeča stranka trditvenemu in dokaznemu bremenu ni zadostila in ni prepričala sodišča, da ima uporabnik večjo možnost dokazovanja, da ni imel dostopa do aplikacije, od ponudnika, da mu je dostop zagotavljal. Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da tožeča stranka ni ponudila nobenega dokaza za trditev, da je bila zadnja prijava tožene stranke opravljena 17. 8. 2013 in za trditev, da je do takrat toženi stranki omogočala dostop do aplikacije. Čim pa je tako, se izkaže, da je sodišče prve stopnje materialno pravno pravilno kot utemeljen upoštevalo ugovor neizpolnitve pogodbe.

11. Listino (B2) je sodišče prve stopnje upoštevalo pri odločitvi, s katero je toženo stranko obsodilo na plačilo 3/12 letne naročnine, ker je na podlagi elektronskega sporočila tožene stranke tožeči stranki zaključilo, da je tožeča stranka deloma izpolnila pogodbo in sicer za 3 mesece. Zoper 2. točko izreka sodbe se tožena stranka ni pritožila in je v tem delu sodba pravnomočna. Zmoten je očitek tožeče stranke, da je sodišče prve stopnje tudi odločitev o zavrnitvi tožbenega zahtevka oprlo na listino (B2); oprlo jo je na zaključek, da tožeča stranka ni ponudila nobenega dokaza za trditev, da je tožena stranka do aplikacije lahko dostopala. Zato očitek, da je bila listina predložena prepozno, ne predstavlja bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz prvega odstavka 339. člena ZPP.

12. Sodišču prve stopnje posledično ni mogoče očitati, da je tožeči stranki v zvezi z dokazom (B2) odvzelo možnost obravnavanja pred sodiščem. Ker sodišče druge stopnje ni zaznalo nobene bistvene kršitve določb pravdnega postopka, na katere pazi po uradni dolžnosti (2. odstavek 350. člena ZPP), je neutemeljeno pritožbo zavrnilo in v izpodbijanem delu prvostopenjsko sodbo potrdilo (353. člen ZPP).

13. Ker tožeča stranka s pritožbo ni uspela, ni upravičena do povrnitve pritožbenih stroškov (prvi odstavek 165. člena v zvezi s prvim odstavkom 154. člena ZPP).

Op. št. (1): Zato je o pritožbi odločeno s sodbo in ne s sodbo in s sklepom