Jedro

Nerazčiščeno je ostalo dejansko stanje o tem, ali, in če da, kdaj točno je bila prvotna najemna pogodba, za katero je bila sklenjena pogodba o zastavi terjatev, odpovedana, kdaj je bila sklenjena nova pogodba in kakšne najemnine so se stekale na dolžnikov TRR. Nesporno je, da je ločitvenemu upniku priznana ločitvena pravica na terjatvah pridobljenih iz naslova stare najemne pogodbe, vendar je v novem postopku odločanja o ugovoru upnika potrebno ugotoviti kdaj je prenehala stara najemna pogodba in kdaj je začela veljati nova. To je namreč pomembno za vprašanje, katere najemnine spadajo v splošno ali posebno razdelitveno maso.

Izrek

Pritožbi upnika se ugodi in se izpodbijani sklep v 1., 2., 3.2. in 3.3. točki izreka razveljavi ter se zadeva vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom (red. št. 90) zavrnilo ugovor upnika D. d. d. proti načrtu prve prednostne razdelitve (1. točka izreka). Odločilo še je, da se prva prednostna razdelitev opravi na podlagi končnega načrta prve prednostne razdelitve z dne 6. 5. 2015 (p. d. 86), ki je sestavni del izreka izpodbijanega sklepa in je objavljen hkrati z njim (2. točka izreka). Ugotovilo je, da upravitelj X. opravlja naloge pristojnosti upravitelja v postopku prek pravno organizacijske oblike X. - odvetnik (3.1. točka izreka), določilo sorazmerni del nadomestila upravitelja za razdelitev splošne razdelitvene mase (3.2. točka izreka) in odločilo, da ima upravitelj pravico do plačila 90 % zneska nadomestila po pravnomočnosti izpodbijanega sklepa iz točke 3.2 izreka. O plačilu zadnjih 10 % bo sodišče odločalo po prejemu končnega poročila upravitelja (3.3. točka izreka).

2. Zoper citirani sklep se je (zoper 1. in 2. točko izreka) pritožil upnik (red. št. 97) iz „vseh pritožbenih razlogov“ in predlagal, da pritožbeno sodišče izpodbijani sklep razveljavi in sledi njegovemu ugovoru z dne 15. 1. 2015 proti načrtu prve prednostne razdelitve.

3. Upravitelj je na pritožbo odgovoril (red. št. 104) in predlagal, da jo sodišče zavrne in potrdi izpodbijani sklep.

4. Pritožba je utemeljena.

5. Relevantno dejansko stanje in dosedanji potek postopka Stečajni dolžnik je dne 5. 10. 2009 s CSD sklenil najemno pogodbo za lastne prostore. Dne 25. 8. 2010 je bila med dolžnikom in A. d. d. sklenjena pogodba o zastavi dolžnikovih terjatev do dolžnikovega dolžnika CSD iz naslova citirane najemne pogodbe. Stečajni postopek nad dolžnikom se je pričel 20. 6. 2014. Stečajni upravitelj je upnici A. prerekal ločitveno pravico na zastavljenih terjatvah (najemninah iz najemne pogodbe s CSD) in upnica je bila napotena na pravdo. Dne 13. 11. 2014 je upravitelj predlagal, da se med CSD in stečajnim dolžnikom sklene nova najemna pogodba za poslovne prostore z nižjo najemnino. Sodišče prve stopnje je 21. 11. 2014 izdalo soglasje za sklenitev najemne pogodbe in istega dne sta bila pogodba in sklep tudi objavljena na AJPES (red. št. 42). Dne 1. 12. 2014 je bila terjatev A. prenesena na D. d. d.. Dne 17. 12. 2014 je upravitelj vložil predlog načrta prve prednostne razdelitve (red. št. 48), iz katere je razvidno, da znaša splošna razdelitvena masa 29.970,21 EUR. Navedeni znesek je bil predviden za poplačilo prednostnega upnika – delavca. Stečajni upravitelj je dne 14. 1. 2015 s prevzemnikom terjatev-pritožnikom sklenil izvensodno poravnavo (priloga red. št. 57), v kateri je upravitelj priznal ločitveno pravico upnika na terjatvah do dolžnikovega dolžnika iz naslova najemne pogodbe z dne 5. 10. 2009, pridobljeno na podlagi pogodbe o zastavi terjatev z dne 25. 8. 2010 in obvestila o zastavi terjatve z dne 25. 8. 2010, kar bo zavedeno v posodobljenem končnem seznamu preizkušenih terjatev. Zoper podani predlog prve prednostne razdelitve je 16. 1. 2015 upnik D. podal ugovor (red. št. 57), kjer je navedel, da je v skladu z izvensodno poravnavo v posodobljenem končnem seznamu terjatev in ločitvenih pravic dolžnik priznal upniku prijavljeno ločitveno pravico na terjatvah do dolžnikovega dolžnika CSD iz naslova najemne pogodbe. Glede na navedeno sestavljajo najemnine sredstva posebne razdelitvene mase in ne spadajo v splošno razdelitveno maso, kot navaja stečajni upravitelj v načrtu prve prednostne razdelitve splošne razdelitvene mase in se za razdelitev posebne razdelitvene mase uporablja določba 371. člena Zakona o finančnem poslovanju, postopkih insolventnosti in prisilnem prenehanju (ZFPPIPP). Upravitelj je podal odgovor na ugovor in navedel, da je nesporno, da je upravitelj z izvensodno poravnavo upniku priznal ločitveno pravico na terjatev dolžnikovega dolžnika CSD z dne 15. 10. 2009, vendar pa je takoj po začetku stečajnega postopka natančenje 3. 7. 2014 v ... na sedežu najemnika CSD temu najemno pogodbo odpovedal v skladu z 248. členom ZFPPIPP. Dne 11. 7. 2014 pa je bila sklenjena nova pogodba. Najemnica je najemnino plačevala na novi stečajni TRR že od začetka stečaja dalje. Upravitelj meni, da do sredstev, katera so namenjena za plačilo terjatev stroškov po načrtu prve prednostne delitve, ločitveni upnik ni upravičen in je predlog načrta upravitelja za razdelitev splošne razdelitvene mase utemeljen.

6. Sodišče prve stopnje je v izpodbijanem sklepu navedlo, da ima upnik sicer res priznano ločitveno pravico na terjatvah, ki so nastale na podlagi najemne pogodbe z dne 5. 10. 2009 (sklenjene med dolžnikom kot najemodajalcem in najemnikom CSD). To izhaja tudi iz sklenjene izvensodne poravnave med stečajnim dolžnikom in upnikom, s katero je soglašalo tudi sodišče. Navaja pa, da je upnik prezrl, da je bila z začetkom stečajnega postopka ta najemna pogodba s strani upravitelja odpovedana v skladu z 248. členom ZFPPIPP in na njeni podlagi od tedaj dalje ne nastajajo več nobene terjatve, stranke iz tega naslova za naprej od odpovedi dalje pa nimajo nobenih pravic in obveznosti. Čeprav je bila potem nova najemna pogodba sklenjena v stečajnem postopku z istim najemnikom, pa gre za nov pravni posel, pod novo dogovorjenimi pogoji, ki je vezan tudi na zakonska določila o razpolaganju s premoženjem v stečajnem postopku, v katerem pa ustanavljanje kakršnihkoli zastavnih pravic do terjatve, nastale pred stečajnim postopkom, ni dopustno. Ker so predmet prve prednostne razdelitve sredstva, ki so se iz najemnin natekla v stečajno maso na podlagi najemne pogodbe sklenjene v stečajnem postopku, torej ne gre za terjatve, na katerih je imel upnik ločitveno pravico in je njegov ugovor zavrnilo kot neutemeljen.

O pritožbi upnika D. 7. Pritožbeno sodišče ugotavlja, da ima prav upnik, ko navaja, da iz objav na spletnih straneh AJPES-a izhaja, da je naslovno sodišče izdalo in objavilo sklep o soglasju za sklenitev nove najemne pogodbe dne 21. 11. 2014. Meni tudi, da je vsaj do tedaj obstajala njegova ločitvena pravica na najemninah. Upravitelj je v ugovoru navedel, da je prvotno najemno pogodbo 3. 7. 2014 odpovedal, kar je sodišče prve stopnje nekritično povzelo v svoji obrazložitvi, brez da bi to navedbo tudi ustrezno preverilo in zaključilo, da upnik ločitvene pravice na najemninah po odpovedi pogodbe nima več ter zavrnilo upnikov ugovor. Upravitelj sam pa je v odgovoru na pritožbo navedel, da je najemnik do meseca decembra 2014 plačeval najemnino po stari pogodbi in da je znižana najemnina zapadla v plačilo decembra 2014, kar bi lahko pomenilo, da se je „stara“ najemna pogodbo izvajala in ni bila odpovedana. Torej je dejansko stanje o tem, ali, in če da, kdaj točno, je bila prvotna najemna pogodba, za katero je bila sklenjena pogodba o zastavi terjatev, odpovedana, kdaj je bila sklenjena nova pogodba in kakšne najemnine so se stekale na dolžnikov TRR (upoštevaje navedbe iz upraviteljevega odgovora na pritožbo, kjer navaja, da je najemnik do konca meseca decembra 2014 plačeval najemnino po stari pogodbi in da je znižana najemnina zapadla v plačilo decembra 2014), ostalo nerazčiščeno. Nesporno je, da je ločitvenemu upniku priznana ločitvena pravica na terjatvah pridobljenih iz naslova najemne pogodbe z dne 5. 10. 2009, zato je v novem postopku odločanja o ugovoru upnika potrebno ugotoviti, ali sploh, in če da, kdaj je dejansko prenehala najemna pogodba iz leta 2009 in kdaj je pričela veljati nova, kakšna sredstva (npr. zapadle najemnine po mesecih) so se stekala na dolžnikov račun (tega namreč iz predloga razdelitvenega načrta prve prednostne razdelitve ni mogoče jasno razbrati) ter v nadaljevanju upoštevaje pravila poglavij 5.9.4. (v primeru, da gre za posebno razdelitveno maso) ali 5.9.3. ZFPPIPP (v primeru, da gre za splošno razdelitveno maso) opraviti razdelitev.

8. Glede na navedeno je pritožbeno sodišče sklep sodišča prve stopnje razveljavilo v izpodbijani 1. in 2. točki izreka. Ker pa je odločitev iz 3.2. in 3.3. točke izreka sklepa neločljivo povezana s 1. in 2. točko izreka (načrt prednostne razdelitve in s tem povezana odmera nadomestila upravitelju), je pritožbeno sodišče razveljavilo tudi pritožbeno neizpodbijani točki izreka sklepa, saj bi sicer lahko nastala procesno nevzdržna situacija v primeru, ko bi sodišče prve stopnje v novem postopku ugotovilo drugačno dejansko stanje, kot v izpodbijanem sklepu. Pritožbeno sodišče je v razveljavljenem delu zadevo vrnilo v nov postopek (3. točka prvega odstavka 365. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP).