Jedro

Cenilcu pripada poleg nagrade za izdelano mnenje še nagrada za tri cenitve.

Izrek

Pritožbi sodnega izvedenca gradbeništva D. Ž. se delno ugodi tako, da se že odmerjena nagrada in nadomestilo za stroške v znesku 968,52 EUR zviša za 306,00 EUR in se znesek 968,52 EUR spremeni v znesek 1.274,52 EUR, skupni znesek za plačilo pa tako znaša 1.394,07 EUR, v še preostalem izpodbijanem delu pa se pritožba zavrne in se sklep sodišča prve stopnje potrdi.

Obrazložitev

1. S sklepom, P 243/2012 z dne 16. 11. 2021 je sodišče prve stopnje sodnemu izvedencu gradbeništva A. A. prisodilo skupni znesek kot nagrado in nadomestilo za izvedeno mnenje – cenitev 968,52 EUR, skupni znesek za plačilo pa znaša 1.059,36 EUR, višji stroškovni zahtevek izvedenca pa je zavrnilo. Sodišče prve stopnje je na podlagi Pravilnika o sodnih izvedencih, sodnih cenilcih in sodnih tolmačih sodnemu izvedencu gradbeništva po predloženem stroškovniku priznalo za študij spisa (3. točka prvega odstavka 37. člena) 153,00 EUR, za dodatno dokumentacijo (2. točka prvega odstavka 38. člena) 102,00 EUR, za pregled tožnika (2. točka prvega odstavka 39. člena) 102,00 EUR, za izdelavo izvedenskega mnenja (2. točka prvega odstavka 40. člena) 460,00 EUR, za potne stroške (48. člen) 47,52 EUR, za čas na poti (tretji odstavek 39. člena) 44,00 EUR in za materialne stroške (48. člen) 60,00 EUR, skupaj 968,52 EUR. Skupni znesek za plačilo je sodišče, skupaj s prispevki PIZ in za zdravstveno zavarovanje odmerilo na 1.059,36 EUR.

2. Zoper takšno odločitev podaja delno pritožbo sodni izvedenec in cenilec za gradbeništvo D. Ž. Pritožbo podaja iz pritožbenega razloga zmotne uporabe materialnega prava. Mnenja je, da mu je sodišče priznalo nagrado v premajhnem znesku in je s tem tudi zmotno uporabilo določbe Pravilnika o sodnih izvedencih in sodnih cenilcih. V pritožbi navaja, da je sodišču že posredoval informativni stroškovnik z dne 14. 1. 2021 v skupnem znesku 1.699,06 EUR in da na ta informativni stroškovnik ni bilo pripomb. Sodišče pa je s sklepom z dne 16. 11. 2021 izvedencu priznalo zgolj 968,52 EUR in ne vseh zahtevanih 1.699,06 EUR. Po mnenju pritožnika je stališče sodišča v delu, kjer je izvedencu priznalo samo izdelavo pisnega izvedenskega mnenja (2. točka prvega odstavka 40. člena) 460,00 EUR in ne tudi 3-krat po 306,00 EUR za izdelavo treh cenitev, napačno. V pritožbi navaja, da je bilo za izdelavo izvedenskega mnenja potrebno predhodno izdelati tri ločena, samostojna cenitvena poročila. Izvedensko delo in cenilsko delo pa se bistveno razlikujeta in je zato potrebno priznati nagrado posebej za mnenje in posebej za cenitve. Tako je tudi sklenilo sodišče v sklepu o imenovanju z dne 8. 12. 2020, ko je sklenilo, da naj izvedenec izdela mnenje in cenitev. Zato zahteva, da se mu priznajo stroški tudi za tri samostojne cenitve v okviru enega izvedenskega mnenja. V pritožbi še navaja, da je sodišče v točki 8. obrazložitve napačno zaokrožilo znesek kilometrine in bi moralo opraviti zaokrožitev na 47,58 EUR, ne pa na 47,52 EUR.

3. Pravdne stranke na pritožbo niso odgovorile.

4. Pritožba je delno utemeljena.

5. Utemeljeno izvedenec / cenilec gradbene stroke navaja, da je sodišče v sklepu P 243/2012 z dne 8. 10. 2020 odločilo, da mora izvedenec ugotoviti tržno vrednost nepremičnine k.o. D., parc. št. X. na dan 12. 3. 2001, nato mora opraviti cenitev o tem, kakšna je bila tržna vrednost te nepremičnine na dan 6. 10. 2011 in nato še kakšna je bila tržna vrednost nepremičnine na dan 6. 10. 2011, upoštevaje stanje nepremičnine, kot to izhaja iz fotografij v prilogi spisa. Prav tako je bila naloga izvedenca, da poda mnenje o tem ali objekta v času izdelave mnenja z vidika gradbene stroke izpolnjujeta pogoje za naknadno legalizacijo po Gradbenem zakonu1. Tako je sodišče s takšnim sklepom dejansko naložilo izvedencu, da opravi mnenje, katerega sestavni del bodo tudi tri cenitve. Sodišče prve stopnje je v nadaljevanju v točki 6. obrazložitve sicer pravilno ugotovilo, da je glede na zahtevnost in obsežnost mnenja, to mnenje oceniti kot zelo zahtevno in je izvedencu tako pravilno zanj priznalo 460,00 EUR (2. točka prvega odstavka 40. člena Pravilnika). Izvedenec pa je priglasil še dodatno 3-krat po 306,00 EUR za opravljene tri cenitve, čemur pa sodišče temu ni pravilno sledilo in sodišče prve stopnje ni povsem pravilno upoštevalo te priglašene stroške v okviru odmerjene nagrade za delo, za zahtevno izvedensko mnenje. V konkretnem primeru bi sodišče prve stopnje pri vrednotenju dela izvedenca glede na izdelavo treh cenitev kot sestavni del mnenja, moralo kot materialno pravo uporabiti določbo petega odstavka 47. člena Pravilnika o sodnih izvedencih, sodnih cenilcih in sodnih tolmačih (8.3. Posebni primeri in povrnitev stroškov). Po določbi petega odstavka 47. člena v primeru, če narava zadeve zahteva, da isti izvedenec, sodni cenilec ali sodni tolmač izdela več zaporednih manj obsežnih in preprostejših izvidov in mnenj ali cenitev oziroma prevodov, se mu plačilo za opravljeno delo odmeri največ do 50 odstotkov določenih najnižjih vrednosti izraženih v eurih, kot so določene s tem Pravilnikom. Ob pravilni uporabi te določbe se tako izkaže, da je sodnemu izvedencu – cenilcu potrebno za tri cenitve, dodatno priznati za vsako cenitev po 1. točki prvega odstavka 40. člena po 102,00 EUR za cenitev, skupaj dodatno še 306,00 EUR. Tako je stalni sodni izvedenec gradbeništva upravičen do skupne nagrade v znesku 1.274,52 EUR, kar skupaj z 8,85 % prispevkom za pokojninsko in invalidsko zavarovanje ter 0,53 % prispevkom za zdravstveno zavarovanje, znaša 1.394,07 EUR.

6. Glede na obrazloženo je zato sodišče druge stopnje ob uporabi določbe 3. točke prvega odstavka 365. člena ZPP delno ugodilo pritožbi in sklep sodišča spremenilo tako kot to izhaja iz izreka in obrazložitve sklepa sodišča druge stopnje. V preostalem delu pa je ob uporabi določbe 2. točke prvega odstavka 365. člena ZPP zavrnilo pritožbo kot neutemeljeno in v tem delu potrdilo sklep sodišča prve stopnje. Sodišče druge stopnje ni sledilo pritožbenim navedbam glede nepravilnega zaokroževanja pri priglašenih stroških za kilometrino, ker sodišče prve stopnje v tem delu ni bistveno kršilo Pravilnika o priznanju priglašenih stroškov – potnih stroškov po 48. členu Pravilnika.

7. Izrek o pritožbenih stroških je odpadel, ker jih stranke niso priglasile.

1 Glej izrek sklepa P 243/2012 z dne 8. 12. 2020, na list. št. 175 do 176 spisa.