13. 7. 2007

SKLEP

Ustavno sodišče je v postopku za preizkus ustavne pritožbe A. A. in B. B., obeh iz Ž. Ž., ki ju zastopa C. C., odvetnik v Z. Z., na seji senata 10. julija 2007 in v postopku po četrtem odstavku 55. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 15/94)

sklenilo:

Ustavna pritožba zoper sklep Višjega sodišča v Mariboru št. I Cp 1688/2004 z dne 23. 8. 2005 v zvezi s sklepom Okrajnega sodišča v Mariboru št. N 125/98 z dne 30. 9. 2004 se ne sprejme.

OBRAZLOŽITEV

A.

1.Sodišče prve stopnje je v nepravdnem postopku določilo mejo med parcelama pritožnikov (v nepravdnem postopku predlagateljev) in nasprotnega udeleženca. Sodišče prve stopnje je v obrazložitvi svojega sklepa navedlo, da je mejo določilo na podlagi razdelitve po pravični oceni sodišča. Višje sodišče je pritožbo pritožnikov zavrnilo. Ugotovilo je, da so v zadevi podani pogoji za določitev meje na podlagi močnejše pravice, da pa je odločitev sodišča prve stopnje kljub temu pravilna, saj je bila meja dejansko določena na podlagi močnejše pravice, in sicer na podlagi poravnave med pritožnikoma in nasprotnim udeležencem.

2.Zoper izpodbijana sklepa vlagata pritožnika ustavno pritožbo. Menita, da sta jima bili z njima kršeni pravica do sodnega varstva (23. člen Ustave) in pravica do zasebne lastnine (33. člen Ustave). Navajata, da sodišči nista uredili meje po pravilih za ureditev meje, kot jih določa zakon, zato naj bi jima bila kršena pravica do sodnega varstva. Ker sta posledično izgubila del svoje parcele, naj bi jima bila kršena tudi pravica do zasebne lastnine. Sodišču prve stopnje očitata, da ni navedlo, zakaj vrednost spornega mejnega dela ne presega 80.000 SIT. Navajata, da se sodišči nista izjasnili glede dejstva, ali je meja dokončno urejena, vsa izvedeniška mnenja pa naj bi bila nestrokovno izvedena.

B.

3.V skladu z drugo alinejo drugega odstavka 55. člena Zakona o Ustavnem sodišču (v nadaljevanju ZUstS) Ustavno sodišče ustavne pritožbe ne sprejme v obravnavo, če od odločitve ni pričakovati rešitve pomembnega pravnega vprašanja in če kršitev človekove pravice ali temeljne svoboščine ni imela pomembnejših posledic za pritožnika. V obravnavani zadevi gre za tak primer, saj sta izpolnjena oba pogoja.

4.Odločitev sodišč (tudi če bi bile z njo kršene človekove pravice – glede tega se Ustavnemu sodišču ni treba opredeljevati) pritožnikoma ne more povzročiti pomembnejših posledic. Predmet izpodbijane odločitve je določitev meje, pri čemer je sporno le, ali manjka mejnik oziroma ali sta mejnika prestavljena in ali je škarpa nasprotne stranke postavljena na zemljišču pritožnika. Ustavno sodišče zato ocenjuje, da predmet spora očitno za pritožnika ne more imeti takšnega pomena, da bi se s tem vprašanjem poleg dveh instanc v okviru nepravdnega postopka moralo ukvarjati še Ustavno sodišče kot najvišji organ sodne oblasti za varstvo človekovih pravic in temeljnih svoboščin.

5.Prav tako od odločitve Ustavnega sodišča v obravnavanem primeru ni pričakovati rešitve pomembnega pravnega vprašanja. Treba je upoštevati, da od Ustavnega sodišča glede na to, da je njegova pristojnost v postopku ustavne pritožbe omejena na presojo kršitev človekovih pravic ali temeljnih svoboščin (prvi odstavek 50. člena ZUstS), ni mogoče pričakovati rešitve vseh pomembnih pravnih vprašanj, pač pa le pravnih vprašanj ustavnopravnega pomena. Takih vprašanj v tej zadevi ni.

6.Glede na navedeno Ustavno sodišče ustavne pritožbe ni sprejelo v obravnavo.

C.

7.Senat Ustavnega sodišča je sprejel ta sklep na podlagi druge alineje drugega odstavka 55. člena ZUstS v sestavi: predsednica senata Milojka Modrijan ter člana dr. Janez Čebulj in Lojze Janko. Sklep je sprejel soglasno. Ker senat ustavne pritožbe ni sprejel, je bila zadeva v skladu s četrtim odstavkom 55. člena ZUstS predložena drugim sodnicam in sodnikom Ustavnega sodišča. Ker se za sprejem niso izrekli trije od njih, ustavna pritožba ni bila sprejeta v obravnavo.

Predsednica senata

Milojka Modrijan