Jedro

Izvedenec je upravičen do dodatne nagrade za ustno podajo izvedenskega mnenja in za pisno dopolnitev izvedenskega mnenja, ki sta bili predlagani s strani pravdnih strank in sta bili potrebni zaradi odgovorov na pripombe pravdnih strank, ki sta jih imeli na prvotno pisno mnenje izvedenca.

Izrek

Pritožbi se delno ugodi in se izpodbijani sklep v 4. točki izreka spremeni tako, da sta nagrado za izvedenko 517,31 EUR dolžni plačati obe pravdni stranki, in sicer je tožeča stranka dolžna plačati 172,44 EUR, tožena stranka pa 344,87 EUR.

V ostalem se pritožba zavrne in se v nespremenjenem delu potrdi izpodbijani sklep.

Tožena stranka je dolžna v roku 15 dni povrniti tožeči stranki stroške pritožbenega postopka v znesku 74,67 EUR.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom sodni izvedenki odmerilo nagrado za opravljeno izvedensko delo v višini 470,47 EUR, stroške v višini 18,56 EUR ter prispevek za pokojninsko in invalidsko zavarovanje v višini 28,28 EUR, skupaj torej 517,31 EUR. Navedeni denarni znesek je naložilo v plačilo tožniku.

Zoper ta sklep se po svojem pooblaščencu pravočasno pritožuje tožnik. Uveljavlja vse pritožbene razloge po 1. odst. 338. čl. Zakona o pravdnem postopku (ZPP). Pritožbenemu sodišču predlaga razveljavitev izpodbijanega sklepa in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v nov postopek. Priglaša stroške pritožbenega postopka. Navaja, da v izpodbijanem sklepu ni obrazloženo, zakaj mu je naloženo plačilo za dopolnitev izvedenskega mnenja. Meni, da pomanjkljivosti izvedenskega mnenja ne morejo biti stroškovno breme pravdnih strank. Opravila izvedenke, ki jih je ta opravila s pisno podajo izvedenskega mnenja, njegovo dopolnitvijo in ustno podajo mnenja, je namreč treba obravnavati kot enotno nalogo izvedenke. Zato meni, da izvedenki ne pripada dodatna nagrada, saj ji je bila ta že odmerjena s sklepom 21. 3. 2007. S tem sklepom je bila izvedenki priznana tudi nagrada za ogled in študij spisa, ki ji je z izpodbijanim sklepom ponovno priznana. Nadalje navaja, da je tudi sicer dopolnitev mnenja, ponovno meritev prostorov in zaslišanje izvedenke zahtevala toženka. Zato je nagrado izvedenki dolžna plačati kvečjemu toženka.

Toženka na pritožbo ni odgovorila.

Pritožba je delno utemeljena.

Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje izvedenki odmerilo nagrado za ustno podajo izvedenskega mnenja na naroku za glavno obravnavo 2. 10. 2007, predlagano s strani obeh pravdnih strank, in za pisno dopolnitev izvedenskega mnenja z dne 26. 10. 2007, predlagano s strani toženke in odrejeno s sklepom sodišča prve stopnje z dne 2. 10. 2007. Tako zaslišanje izvedenke kot tudi pisna dopolnitev izvedenskega mnenja sta bili potrebni zaradi odgovorov na pripombe pravdnih strank, ki sta jih imeli na izvedenkino prvotno pisno mnenje z dne 7. 3. 2007, za katero je bila izvedenki s sklepom sodišča prve stopnje z dne 21. 3. 2007 že odmerjena nagrada. Ni utemeljeno pritožbeno stališče, da izvedenki ne pripada dodatna nagrada, določena z izpodbijanim sklepom. Kot že povedano, je z izpodbijanim sklepom izvedenki odmerjena nagrada za s strani pravdnih strank predlagano ustno podajo izvedenskega mnenja in dopolnitev pisnega izvedenskega mnenja, kar s sklepom z dne 21. 3. 2007 ni zajeto. Res je sicer, kar opozarja pritožba, da je v zvezi z izdelavo pisne dopolnitve izvedenskega mnenja izvedenki z izpodbijanim sklepom ponovno priznana nagrada za študij spisa in ogled. Vendar pa ji je ti dve opravili (ponovno) naložilo sodišče prve stopnje s sklepom z dne 2. 10. 2007, saj je bil to pogoj za opravo s tem sklepom odrejenega preizkusa pravilnosti meritve nepremičnin. Pritožbeno sodišče tako zaključuje, da je sodišče prve stopnje izvedenki utemeljeno priznalo nagrado za ustno podajo izvedenskega mnenja in za njegovo pisno dopolnitev ter v zvezi s tem nastale stroške in posledično prispevek za pokojninsko in invalidsko zavarovanje.

V zvezi z vprašanjem, katera pravdna stranka je dolžna plačati z izpodbijanim sklepom odmerjeni znesek, pa pritožbeno sodišče ugotavlja, da se je pravdna zadeva s sodbo pritožbenega sodišča II Cp 1666/2008 z dne 25. 9. 2008 že pravnomočno končala. Tožnik je v pravdi uspel z 2/3 zahtevka, toženka pa z 1/3. Zato je pritožbeno sodišče v skladu z 2. odst. 154. čl. ZPP odločilo, da krijeta z izpodbijanim sklepom odmerjeni znesek plačila izvedenke, ki predstavlja za pravdo potreben strošek, obe pravdni stranki, in sicer glede na uspeh v pravdi, 1/3 torej tožnik, toženka pa 2/3. Glede na navedeno je pritožbeno sodišče pritožbi delno ugodilo in izpodbijani sklep v 4. tč. izreka spremenilo tako, da sta sedaj ta znesek dolžni plačati obe pravdni stranki, in sicer je tožnik 172,44 EUR, toženka pa 344,87 EUR (3. tč. 365. čl. ZPP). V ostalem je pritožbeno sodišče pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in v nespremenjenem delu potrdilo sklep sodišča prve stopnje (2. tč. 365. čl. ZPP).

Ker je tožnik s pritožbo delno uspel, je upravičen do delne povrnitve stroškov pritožbenega postopka (1. in 2. odst. 165. čl. ZPP v zvezi z 2. odst. 154. čl. ZPP). Pritožbeno sodišče je tožniku na podlagi njegovega stroškovnika in v skladu z določili Odvetniške tarife (Ur. l. RS, št. 67/03) priznalo 200 točk za sestavo pritožbe, 2% za materialne stroške in 20% DDV, kar, upoštevaje vrednost točke 0,459 EUR, skupaj znese 112,00 EUR. Ker je tožnik uspel z 2/3 svoje pritožbe, mu je toženka dolžna v roku 15 dni povrniti 2/3 pritožbenih stroškov, torej 74,67 EUR.