Jedro

ZZavar ne pove, kdaj gre za hujšo kršitev pravil aktuarske stroke. Hujša kršitev predstavlja nedoločen pravni pojem. Zato mora tožena stranka v vsakem primeru posebej in glede na konkretne okoliščine primera presoditi, ali gre za takšno kršitev ter to tudi utemeljiti.

Tožena stranka ni utemeljila, zakaj so kršitve pravil aktuarske stroke hujše, kar je pogoj za izrek ukrepa po 3. točki četrtega odstavka 73. člena ZZavar. V zvezi s tem se je zadovoljila z apodiktično trditvijo, da nevestno in nestrokovno delo imenovane pooblaščene aktuarke Zdravstvene zavarovalnice predstavlja hujšo kršitev pravil aktuarske stroke. Iz takšne utemeljitve bi izhajalo, da je vsako nevestno in nestrokovno delo aktuarja že tudi hujša kršitev pravil aktuarske stroke. Takšna razlaga pa v celoti izvotli pomen kvalifikatorne okoliščine kršitve. ZZavar namreč za izrek ukrepa, ki ga je izbrala tožena stranka, zahteva, da gre za hujšo kršitev pravil aktuarske stroke. Ta nedoločeni pravni pojem pa je zaradi tako splošne obrazložitve ostal nedoločen tudi v obravnavanem postopku. Tožena stranka bi namreč morala opredeliti, kakšne značilnosti mora imeti kršitev, da lahko govorimo o tem, da je hujša, in tudi utemeljiti, da ugotovljena kršitev te značilnosti izpolnjuje.

Izrek

1. Tožbi proti odločbi o pogojnem odvzemu dovoljenja se ugodi, odločba se odpravi in zadeva vrne toženi stranki v ponoven postopek.

2. Tožba proti odločbi o začetku postopka za odvzem dovoljenja se zavrne.

3. Tožena stranka je dolžna tožeči stranki povrniti 350,00 EUR stroškov postopka, v 15 dneh od vročitve te sodbe, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od šestnajstega dne do plačila.

Obrazložitev

Dosedanji potek postopka.

(1) Senat Agencije za zavarovalni nadzor (Agencije) je z odločbo, ... z dne 25. 1. 2007, začel postopek za odvzem dovoljenja; z odločbo št. ... z dne 17. 5. 2007, pa tožeči stranki izrekel pogojni odvzem dovoljenja za opravljanje nalog pooblaščene aktuarke, ker je kot imenovana pooblaščena aktuarka Z. d.d. (Zdravstvene zavarovalnice), huje kršila pravila aktuarske stroke s tem, ko je kršila 6. točko drugega odstavka 62. člena Zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju (ZZVZZ) in prvi odstavek 76. člena ZZavar, s tem ko je potrdila povišanje premije dopolnilnih zdravstvenih zavarovanj v času trajanja zavarovanja, kljub temu da iz podatkov ne izhaja upravičenost dviga premije zavarovalnice - 1.1. točka izreka; ko je potrdila spremembo enotne bruto premije dopolnilnih zdravstvenih zavarovanj, kljub temu da ni bil izpolnjen noben od pogojev iz 11. člena Splošnih pogojev dopolnilnih zdravstvenih zavarovanj ZZ11 (Splošnih pogojev ZZ11) - 1.2. točka izreka; ko je v svojih mnenjih navedla, da Zdravstvena zavarovalnica ob povišanju premije ne spreminja vračunanih stroškov, kar ne izhaja iz Zavarovalno tehničnih osnov dopolnilnih zdravstvenih zavarovanj ZZ11, avgust 2005 (Zavarovalno tehničnih osnov ZZ11), iz česar sledi, da je nestrokovno opravila delo imenovane pooblaščene aktuarke - 1.3. točka izreka.

(2) Tožeča stranka je s tožbo v upravnem sporu zahtevala odpravo druge in prve odločbe zaradi bistvenih kršitev določb postopka, nepravilne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja ter zmotne uporabe materialnega prava (z vrnitvijo zadeve v ponoven postopek). Zahtevala je tudi povrnitev vseh stroškov postopka (z zakonskimi zamudnimi obrestmi od izdaje sodbe do plačila).

(3) Tožba je bila vročena Agenciji, ki je nanjo odgovorila. Kot neutemeljene je prerekala vse tožbene navedbe in predlagala zavrnitev tožbe.

(4) Stranki sta dopolnili svoja pravna naziranja glede predmeta spora: tožeča stranka s pripravljalnima spisoma z dne 4. 9. 2007 (redna št. 10) in z dne 18. 2. 2008 (redna št. 14), tožena stranka pa s pripravljalno vlogo z dne 22. 10. 2007 (redna št. 12).

(5) Tožeča stranka je v prid svojemu stališču o nejasnosti in nedoločnosti 3. točke četrtega odstavka 73. člena ZZavar predložila strokovno mnenje as. mag. A. A. Vrhovno sodišče je to mnenje upoštevalo kot njene strokovne navedbe.

Predmet tožbe.

(6) Iz tožbene izjave in tožbenega predloga izhaja, da tožeča stranka izpodbija tudi odločbo Agencije, št. ... z dne 25. 1. 2007. Proti odločbi, s katero je Agencija začela postopek za odvzem dovoljenja, sicer ni posebnega postopka sodnega varstva (drugi odstavek 282. člena ZZavar), vendar pa se takšna odločba lahko izpodbija s tožbo v postopku sodnega varstva proti odločbi o odvzemu dovoljenja (četrti odstavek 282. člena ZZavar), tudi pogojnem. Postopek.

(7) Iz podatkov spisa Agencije izhaja, da je odločbi o začetku postopka in o pogojnem odvzemu dovoljenja podpisal predsednik senata Agencije (mag. C. C.), ne pa tudi oseba, ki je postopek vodila (mag. B. B.). Vendar pa pri tem ne gre za uveljavljano postopkovno kršitev, saj ZZavar v drugem odstavku 278. člena posebej določa, da izvirnik odločbe, izdane v posamični zadevi, podpiše (samo) predsednik senata.

(8) Agencija je v svoji odločbi navedla dejstva in dokaze, ki so po njenem mnenju utemeljevali začetek postopka za odvzem dovoljenja (2. točka tretjega odstavka 317. člena ZZavar). Potem ko se je tožeča stranka izjavila o teh razlogih, je odločila o (pogojnem) odvzemu dovoljenja. Pri tem je bila omejena na tista dejanja, ravnanja ali okoliščine, zaradi katerih je izdala odločbo o začetku postopka, ter na tiste listine in druge dokaze, ki so navedeni v odločbi o začetku postopka in ki jih je izjavi o razlogih za začetek postopka priložila stranka - subjekt nadzora (drugi odstavek 319. člena ZZavar).

(9) Iz odločbe o pogojnem odvzemu dovoljenja izhaja, da "se od aktuarke pričakuje, da v fazi potrjevanja povišanja premije vse spremembe na področju dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja analizira in oceni njihov vpliv na delovanje zavarovalnice" (zadnji odstavek B.II. - Ad B.II.3. točke obrazložitve na 7. strani odločbe) ter da "bi morala aktuarka v postopku potrditve povišanja premije preveriti, ali se je spremenil odstotek doplačil, ali se je spremenila vsebina, obseg, struktura ali standard pravic obveznega zdravstvenega zavarovanja, ali so se spremenile cene zdravstvenih ali z njimi povezanih storitev, ali so se spremenile cene zdravil in medicinsko tehničnih pripomočkov oziroma ali so se spremenile nevarnostne in ekonomske okoliščine, ki bistveno vplivajo na izpolnjevanje obveznosti in poslovanje zavarovalnice" (zadnji odstavek B.II. točke obrazložitve na 10. strani odločbe). Vendar pa gre pri tem za očitek glede opustitve tožeče stranke, zaradi katere ni bila izdana odločba o začetku postopka, kar pomeni, da je bil v tem delu kršen drugi odstavek 319. člena ZZavar, na kar je tožeča stranka utemeljeno opozorila v 2.4. točki tožbe.

(10) Iz Izjave o razlogih za začetek postopka izhaja, da ji je tožeča stranka v skladu s prvim odstavkom 318. člena ZZavar priložila 10 listinskih dokazov, poleg tega pa predlagala dopolnitev dokaznega postopka "z zaslišanjem stranke v postopku" ter "imenovanjem neodvisnega in strokovno nespornega izvedenca". Iz odločbe o pogojnem odvzemu dovoljenja izhaja, da je tožena stranka v dokazne namene vpogledala predložene listinske dokaze, ne pa tudi, da se je izjavila o drugih predlaganih dokazih (ki jih je sicer omenila v zadnjem odstavku A. točke obrazložitve na 2. strani odločbe).

(11) Zadeve, v katerih odloča Agencija, so specifične in se po svoji pravni naravi razlikujejo od drugih (praviloma) upravnih zadev, v katerih odločajo pristojni organi z uporabo določb o splošnem upravnem postopku. Gre za zadeve v postopku nadzora, ki ga opravlja Agencija, v katerem se izrekajo tudi ukrepi nadzora. Postopek nadzora je namreč po svoji pravni naravi poseben. Čeprav so v njem določena vprašanja postopka urejena drugače kot v splošnem upravnem postopku, pa so v zvezi z dokazovanjem zagotovljena ustavna procesna jamstva. Agencija ni dolžna slediti dokaznemu predlogu stranke, vendar pa se je do njega dolžna opredeliti. Ker tega v konkretnem postopku ni storila, je zagrešila bistveno kršitev določb postopka, saj njene odločbe v tem delu ni mogoče preizkusiti (tretji odstavek 27. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS-1) v zvezi s 7. točko drugega odstavka 237. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (ZUP)).

Dejansko stanje.

(12) V postopku sodnega varstva tožnik ne more navajati novih dejstev in predlagati novih dokazov, vendar pa lahko zahteva preizkus pred Agencijo ugotovljenega dejanskega stanja (3. točka prvega odstavka 27. člena ZUS-1). Proti odločbi o (pogojnem) odvzemu dovoljenja je namreč možen upravni spor kot posebno pravno sredstvo, s katerim se zagotavlja temeljni namen instančnosti, ki je v tem, da je tožba v upravnem sporu glede obsega izpodbijanja enako učinkovito pravno sredstvo, kot bi bila pritožba v upravnem postopku. Zato lahko tožeča stranka v tožbi uveljavlja vse razloge, ki bi jih lahko uveljavljala tudi v pritožbi proti upravni odločbi. Tudi razlog, da je bilo dejansko stanje nepopolno ali napačno ugotovljeno.

(13) Tožeča stranka je pripravljalnemu spisu z dne 4. 9. 2007 (redna št. 10) priložila sklep Častnega razsodišča pri Slovenskem aktuarskem društvu z dne 25. 7. 2007, ki je ugotovilo, da so bila posamezna dejanja D. D. (s strani tožene stranke, v skladu z drugim stavkom 6. točke drugega odstavka 62. člena ZZVZZ, imenovane neodvisne pooblaščene aktuarke) v nasprotju z Aktuarskim kodeksom, in sicer s Predpisom 3, posledično pa tudi Predpisoma 1 in 2. V pripravljalnem spisu z dne 18. 2. 2008 (redna št. 14) je pojasnila, da sklepa brez svoje krivde ni mogla priložiti že tožbi. Vendar pa njena krivda ali nekrivda niti ni pomembna, saj tožnica glede na posebno določbo 285. člena ZZavar v postopku sodnega varstva ne more navajati novih dejstev in predlagati novih dokazov. ZZavar sicer v prvem odstavku 291. člena določa izjemo od navedene določbe, vendar pa v predmetnem postopku ne gre za postopek sodnega varstva proti odločbi o prenehanju zavarovalnice.

Materialno pravo.

(14) Agencija je tožeči stranki izrekla pogojni odvzem dovoljenja za opravljanje nalog pooblaščene aktuarke, ker je kot imenovana pooblaščena aktuarka Zdravstvene zavarovalnice huje kršila pravila aktuarske stroke; med drugim s tem, da je kršila 6. točko drugega odstavka 62. člena ZZVZZ in prvi odstavek 76. člena ZZavar, ko je potrdila povišanje premije dopolnilnih zdravstvenih zavarovanj v času trajanja zavarovanja, kljub temu da iz podatkov ne izhaja upravičenost dviga premije zavarovalnice (1.1. točka izreka odločbe o pogojnem odvzemu dovoljenja).

(15) 6. točka drugega odstavka 62. člena ZZVZZ (prvi stavek): "Javni interes Republike Slovenije na področju dopolnilnega zavarovanja se uresničuje tako, da mora povišanje premije dopolnilnih zdravstvenih zavarovanj v času trajanja zavarovanja predhodno pisno potrditi imenovani pooblaščeni aktuar zavarovalnice."

(16) 76. člen ZZavar (prvi odstavek): "Pooblaščeni aktuar mora preveriti, ali se izračunavajo premije in oblikujejo zavarovalno-tehnične rezervacije v skladu s predpisi in ali so izračunane oziroma oblikovane tako, da zagotavljajo trajno izpolnjevanje vseh obveznosti zavarovalnice iz zavarovalnih pogodb."

(17) Očitek tožeče stranke, da naj bi bila določba 3. točke četrtega odstavka 73. člena ZZavar, da Agencija odvzame dovoljenje za opravljanje nalog pooblaščene aktuarke, "če pooblaščena aktuarka huje krši pravila aktuarske stroke", premalo določna, ker naj bi iz nje ne bilo razvidno, za katere kršitve gre, ni utemeljen. Zakonodajalec sicer vsebine pravil aktuarske stroke ni predpisal že v zakonskem besedilu, vendar določba 3. točke četrtega odstavka 73. člena ZZavar, ki vsebuje nedoločen pravni pojem (hujše kršitve pravil aktuarske stroke), ni nejasna oziroma nedoločna samo zaradi svoje vnaprejšnje nedoločenosti. Takšna bi lahko bila le takšna njena uporaba, ki bi temeljila na prazni, nevsebinski interpretaciji (primerjaj razlogovanje Vrhovnega sodišča glede hujše kršitve dolžnosti člana uprave zavarovalne delniške družbe v 6. točki obrazložitve njegove sodbe, opr. št. G 4/2006-9 z dne 13. 6. 2006).

(18) ZZavar ne pove, kdaj gre za hujšo kršitev pravil aktuarske stroke. Hujša kršitev predstavlja nedoločen pravni pojem. Zato mora tožena stranka v vsakem primeru posebej in glede na konkretne okoliščine primera presoditi, ali gre za takšno kršitev ter to tudi utemeljiti. Agencija se je v obravnavanem postopku sklicevala na 6. točko drugega odstavka 62. člena ZZVZZ in na prvi odstavek 76. člena ZZavar ter na 11. člen Splošnih pogojev ZZ11, vendar to še ne zadošča za ugotovitev, da je tožeča stranka huje kršila ta pravila.

(19) 76. člen ZZavar, ki med drugim določa, da mora pooblaščeni aktuar preveriti, ali se premije izračunavajo v skladu s predpisi in tako, da zagotavljajo trajno izpolnjevanje vseh obveznosti zavarovalnice iz zavarovalnih pogodb, je treba namreč v zvezi z uresničevanjem javnega interesa na področju dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja razumeti tako, da mora aktuar s svojo potrditvijo povišanja premij po 6. točki drugega odstavka 62. člena ZZVZZ zagotavljati, da se premije na tem področju ne izračunavajo v zneskih, ki so višji od tistih, ki še zagotavljajo takšno izpolnjevanje obveznosti zavarovalnic. V tem smislu gre za ukrep omejevanja višine zavarovalnih premij na tem področju. Vrhovno sodišče soglaša z ugotovitvijo tožene stranke, da je smisel teh določb prav v tem, da lahko le aktuar potrdi pravilen izračun (premij) in tako v korist zavarovancev preverja odločitve uprave zavarovalnice, ki pri svojem poslovanju na trgu zavarovalnih produktov zasleduje predvsem ekonomsko korist in dobiček. Tako razlago podpira tudi določba 11. člena Splošnih pogojev ZZ11. Vrhovno sodišče soglaša tudi s takšno razlago te določbe, ki jo je v odločbi o pogojnem odvzemu dovoljenja (Ad B.II.7. - drugi odstavek obrazložitve na njeni 9. strani) podala tožena stranka, da so razlog za dvig premije lahko le takšne ekonomske spremembe, na katere zavarovalnica nima vpliva.

(20) Tožena stranka je v odločbi o pogojnem odvzemu dovoljenja v točki B.II. obrazložitve delno prepričljivo, delno pa tudi pomanjkljivo (glej v nadaljevanju obrazložitve) navedla in utemeljila, katere ugotovitve tožeče stranke so v nasprotju s pravili aktuarske stroke. S tem v zvezi Vrhovno sodišče pritrjuje tudi ugotovitvam tožene stranke, da je tožeča stranka med podlagami za povišanje premij upoštevala tudi ekonomske spremembe, na katere je Zdravstvena zavarovalnica imela vpliv.

(21) Agencija je tožeči stranki izrekla pogojni odvzem dovoljenja za opravljanje nalog pooblaščene aktuarke, ker je kot imenovana pooblaščena aktuarka Zdravstvene zavarovalnice huje kršila pravila aktuarske stroke; med drugim s tem, da je potrdila spremembe enotne bruto premije dopolnilnih zdravstvenih zavarovanj, kljub temu da ni bil izpolnjen noben od pogojev iz 11. člena Splošnih pogojev ZZ11 (1.2. točka izreka odločbe o pogojnem odvzemu dovoljenja).

(22) Prvi odstavek 11. člena Splošnih pogojev ZZ11: "Zavarovalnica si pridržuje pravico spremeniti dogovorjeno zavarovalno premijo, če se z zakonom ali na njem temelječem izvedbenem predpisu spremeni odstotek doplačil oziroma vsebina, obseg, struktura ali standard pravic obveznega zdravstvenega zavarovanja."

(23) Drugi odstavek 11. člena Splošnih pogojev ZZ11: "Zavarovalna premija se lahko spremeni tudi ob spremembah cen zdravstvenih ali z njimi povezanih storitev, zdravil in medicinsko tehničnih pripomočkov ter nevarnostnih in ekonomskih okoliščin, ki bistveno vplivajo na izpolnjevanje obveznosti in poslovanje zavarovalnice."

(24) Splošni pogoji ZZ11 predstavljajo zapisana pravila zavarovalnice, ki so sestavni del zavarovalne pogodbe. Imajo preskriptivni značaj, kar pomeni, da je na njihovi podlagi od zavarovalnice mogoče zahtevati določeno ravnanje. Ker gre za pravila dopolnilnih zdravstvenih zavarovanj, mora imeti pri njihovi razlagi odločilno vlogo institucija, ki je pristojna za postopek nadzora nad njihovim spoštovanjem, to je Agencija. Sodni nadzor nad njeno razlago je zato zadržan, kar pomeni, da je lahko tožeča stranka z drugačnim tolmačenjem Splošnih pogojev ZZ11 uspela le, če je izkazala, da je Agencija tolmačila njihova posamezna pravila na način, ki je v nasprotju z besedilom pravil. (25) Agencija je v odločbi o začetku postopka za odvzem dovoljenja (D - Ad 1.2. točki obrazložitve na njeni 7. strani) ugotovila, da "je bila nevarnostna premija, določena avgusta 2005, oblikovana v zadostni višini" in da "je prišlo do spremembe premije dopolnilnih zdravstvenih zavarovanj, ki je začela veljati 1. 10. 2006, zaradi povišanja odstotkov obračunanih stroškov v enotni bruto premiji", ter začetek postopka utemeljila s tem, da "prenizko obračunani stroški v enotni bruto premiji, določeni avgusta 2005, glede na določbo 11. člena Splošnih pogojev ne morejo biti razlog za dvig enotne bruto premije", medtem ko je odločitev o pogojnem odvzemu dovoljenja (B.II. - zadnji odstavek obrazložitve na 10. strani odločbe) utemeljila s tem, da "lahko zavarovalnica v skladu s Splošnimi pogoji dvigne premijo med trajanjem zavarovanja, če so se spremenili 'ekonomski pogoji, na katere zavarovalnica nima vpliva', ne pa zaradi na primer višjih obratovalnih stroškov, kot so predvidevali v tehničnih podlagah".

(26) Splošni pogoji ZZ11, na katere se v odločbi o pogojnem odvzemu dovoljenja sklicuje Agencija, v drugem odstavku 11. člena med drugim predvidevajo možnost spremembe pogodbeno dogovorjene zavarovalne premije zaradi spremembe ekonomskih okoliščin. Vendar pa Agencija svoje odločbe ni utemeljila s tem, da pri višjih obratovalnih (poslovalnih) stroških, kot so predvideni v tehničnih podlagah, ne gre za spremembo takšne ekonomske okoliščine, ki bistveno vpliva na izpolnjevanje obveznosti in poslovanje zavarovalnice, temveč s tem, da naj bi očitno šlo za spremembo ekonomske okoliščine, na katero bi sama lahko vplivala. Pri tem pa ni upoštevala, da iz nespremenjenih določb Zavarovalno tehničnih osnov ZZ11 (razdelka C.9) izhaja, da je enotna bruto premija zavarovanja ZZ11 določena tako, da zadošča za pokrivanje obveznosti zavarovalnice v razumno pričakovanih okoliščinah, ter da je dobljena iz enotne neto premije (vsote nevarnostne premije in varnostnega dodatka) ob upoštevanju ocene stroškov iz razdelka C.7 (za preudarno oceno katerih je sicer odgovorna uprava zavarovalnice). Zavarovalnica sme namreč v skladu z razdelkom C.14 Zavarovalno tehničnih osnov ZZ11 (tudi večkrat letno) spremeniti premijo zaradi spremembe njene stroškovne sestavine, pri kateri gre lahko po oceni Vrhovnega sodišča za spremembo okoliščine, ki bistveno vpliva na izpolnjevanje obveznosti in poslovanje zavarovalnice (razdelek A.7). Zakaj naj bi pri spremembi višine obratovalnih stroškov ne šlo za takšno (nepričakovano) spremembo ekonomske okoliščine, pa Agencija v svoji odločbi ni konkretizirala, zaradi česar odločbe o pogojnem odvzemu dovoljenja v tem delu ni mogoče preizkusiti (tretji odstavek 27. člena ZUS-1 v zvezi s 7. točko drugega odstavka 237. člena ZUP).

(27) Agencija je tožeči stranki izrekla pogojni odvzem dovoljenja za opravljanje nalog pooblaščene aktuarke, ker je kot imenovana pooblaščena aktuarka Zdravstvene zavarovalnice huje kršila pravila aktuarske stroke; med drugim s tem, da je v svojih mnenjih navedla, da Zdravstvena zavarovalnica ob povišanju premije ne spreminja vračunanih stroškov, kar ne izhaja iz Zavarovalno tehničnih osnov ZZ11 (1.3. točka izreka odločbe o pogojnem odvzemu dovoljenja).

(28) Tožeča stranka je v mnenju z dne 11. 9. 2006 navedla, da "Zavarovalnica v Spremembah zavarovalno tehničnih osnov ni spremenila deleža obračunanih stroškov" (drugi odstavek na 2. strani); v mnenju z dne 18. 9. 2006 pa, da "se je Uprava Zavarovalnice odločila, da ob tem povišanju premije ne bo spreminjala vračunanih stroškov v premiji dopolnilnih zdravstvenih zavarovanj" (drugi odstavek na četrti strani), čeprav po mnenju tožeče stranke "vračunani stroški v premije dopolnilnih zdravstvenih zavarovanj niso zadostni" (peta stran). Iz obrazložitve odločbe Agencije o odvzemu dovoljenja pa izhaja, da je Zdravstvena zavarovalnica kljub temu s spremembo Zavarovalno tehničnih osnov ZZ11 septembra 2006 ob povišanju premije spremenila vračunane stroške.

(29) Ni pa tožena stranka utemeljila, zakaj so te kršitve pravil aktuarske stroke hujše, kar je pogoj za izrek ukrepa po 3. točki četrtega odstavka 73. člena ZZavar. V zvezi s tem se je zadovoljila z apodiktično trditvijo, da nevestno in nestrokovno delo imenovane pooblaščene aktuarke Zdravstvene zavarovalnice predstavlja hujšo kršitev pravil aktuarske stroke (Ad B.II.6. - tretji odstavek na 8. strani odločbe o pogojnem odvzemu dovoljenja). Iz takšne utemeljitve bi izhajalo, da je vsako nevestno in nestrokovno delo aktuarja že tudi hujša kršitev pravil aktuarske stroke. Takšna razlaga pa v celoti izvotli pomen kvalifikatorne okoliščine kršitve. ZZavar namreč za izrek ukrepa, ki ga je izbrala tožena stranka, zahteva,da gre za hujšo kršitev pravil aktuarske stroke. Ta nedoločeni pravni pojem pa je zaradi tako splošne obrazložitve ostal nedoločen tudi v obravnavanem postopku. Tožena stranka bi namreč morala opredeliti, kakšne značilnosti mora imeti kršitev, da lahko govorimo o tem, da je hujša, in tudi utemeljiti, da ugotovljena kršitev te značilnosti izpolnjuje. Zaradi pomanjkanja razlogov o tem odločilnem dejstvu odločbe o pogojnem odvzemu dovoljenja v tem pogledu ni mogoče preizkusiti (tretji odstavek 27. člena ZUS-1 v zvezi s 7. točko drugega odstavka 237. člena ZUP).

Odločitev o tožbi.

(30) S tem je Vrhovno sodišče odgovorilo na tiste od sicer obsežnih navedb strank, ki so bile (po njegovi materialnopravni presoji) bistvene za odločitev (glej 2. točko obrazložitve sklepa Ustavnega sodišča, št. Up-429/01-5 z dne 24. 6. 2003).

(31) Določbe ZUS-1 je Vrhovno sodišče uporabilo na podlagi drugega odstavka 281. člena ZZavar.

(32) Glede na ugotovljene pomanjkljivosti odločbe o pogojnem odvzemu je Vrhovno sodišče v skladu s 3. točko prvega odstavka 64. člena ZUS-1 tožbi delno ugodilo in navedeno odločbo odpravilo ter zadevo v tem delu v skladu s tretjim odstavkom 64. člena ZUS-1 vrnilo Agenciji v ponoven postopek (1. točka izreka).

(33) Razlogi, ki veljajo za odločbo o pogojnem odvzemu dovoljenja, ne veljajo tudi za odločbo o začetku postopka za odvzem dovoljenja. Iz razlogov, navedenih v tej odločbi, namreč izhaja, da so bili podani pogoji za začetek postopka za izrek ukrepa v postopku nadzora (prvi odstavek 317. člena ZZavar). Zato je Vrhovno sodišče v skladu s prvim odstavkom 63. člena ZUS-1 tožbo v preostalem delu (to je proti odločbi o začetku postopka za odvzem dovoljenja) kot neutemeljeno zavrnilo (2. točka izreka).

Stroški postopka.

(34) Vrhovno sodišče je v skladu s tretjim odstavkom 25. člena ZUS-1 in drugim odstavkom 3. člena Pravilnika o povrnitvi stroškov tožniku v upravnem sporu (Uradni list RS, št. 24/2007) toženi stranki naložilo povrnitev 350,00 EUR stroškov tožeče stranke, s pripadajočimi zamudnimi obrestmi (3. točka izreka).