Jedro

Prvostopenjski organ je tožnika v ugotovitvenem postopku s posebnim dopisom pozval, naj mu v določenem roku pojasni razloge, zaradi katerih je prenehal uveljavljati zahtevke za kmetijske ukrepe. Ker se tožnik na ta poziv ni odzval in upravnemu organu ni ničesar sporočil, je ta upravičeno izdal odločbo, s katero mu je naložil vračilo prejetih sredstev.

Izrek

Tožba se zavrne.

Obrazložitev

Z izpodbijano odločbo je prvostopni organ ugotovil, da je tožnik predčasno prenehal izvajati petletno obveznost izvajanja posameznih kmetijsko okoljskih oz. OMD ukrepov. Tožniku so bila pred tem na podlagi odločb Agencije RS za kmetijske trge in razvoj podeželja (ARSKTRP) z dne 14. 12. 2004, 10. 4. 2006 in 6. 12. 2006 izplačana sredstva za ukrepe, kot je prikazano v tam navedeni preglednici, tako da je treba skupaj vrniti za pridobljena sredstva v letih 2007/2006, 2007/2005 in 2007/2004 1.070,96 EUR. Sredstva v navedeni višini mora tožnik vrniti v roku 30 dni od vročitve te (prvostopne odločbe), po preteku 30 dnevnega roka se pričnejo obračunavati zakonita zamudne obresti. Pritožba zoper to odločbo ne zadrži njene izvršitve.

Drugostopni organ se v svoji odločbi, s katero je tožnikovo pritožbo zavrnil kot neutemeljeno, sklicuje na tam navedene pravne podlage, med drugim na Uredbo o plačilih za ukrepe Programa razvoja podeželja 2004 do 2006 za leto 2004 (Uredba PRP za leto 2004), Program PRP, in Uredbo 796/2004/ES. Prvi odstavek 58. člena Uredbe PRP za leto 2004 določa, da so upravičenci, pogoji za pridobitev in višina sredstev za izravnalna plačila na površino za območje z omejenimi možnostmi za kmetijsko dejavnost za leto 2004 opredeljeni v predpisu, ki ureja plačila za ukrepe Programa razvoja podeželja 2004 do 2006 za leto 2004. V 15. členu je določeno, da upravičenec lahko pridobi izravnalno plačilo za površine za katere vlaga zahtevek, če se nosilec KMG (kmetijskega gospodarstva) obveže, da bo opravljal kmetijsko dejavnost na območju z omejenimi možnostmi za kmetijsko predelavo še najmanj 5 let od prejema prvega izravnalnega plačila za ta namen. V 43. členu je določeno, da se vloge za pridobitev plačil po tej Uredbi lahko vložijo še pred uveljavitvijo programa PRP, o njih pa se odloča v skladu s programom PRP. Sam program PRP je bil s strani Evropske komisije potrjen z Odločbo o potrditvi programskega dokumenta za razvoj podeželja za Republiko Slovenijo za programsko obdobje 2004 do 2006, št. CCI2004 SI06 KDO00 (odločba Evropske komisije z dne 14. 8. 2004). Program PRP v poglavju 9.3.2. „Kmetijsko okoljski ukrepi“ v rubriki „Trajanje obveznosti“ določa, da se upravičenec plačil s podpisom zahtevka hkrati z vlogo obveže, da bo na kmetijskem gospodarstvu kmetijsko okoljske ukrepe izvaja ves čas trajanja obveznosti (5 let) in sicer skladno z izpolnjevanjem pogojev za pridobitev plačila za določen ukrep. V rubriki „Administrativni postopki“ v poglavju 9.3.2. „Kmetijsko okoljski ukrepi“ je določeno, da se upravičenec v izvajanje kmetijsko okoljskih ukrepov vključi prostovoljno in sicer skupaj z vlogo na predpisanem obrazcu podpiše izjavo, s katero se vključi v izvajanje kmetijsko okoljskih ukrepov in se zaveže k izpolnjevanju vseh pogojev in določil. V kolikor upravičenci odstopijo od svoje zaveze v celoti ali na delu površin pred iztekom 5 letnega obdobja, morajo neupravičeno prejeta sredstva vrniti. Z obrazcem „D“ za leto 2004, ki ga je pritožnik dne 7. 5. 2004 podpisal in poslal skupaj z zbirno vlogo za leto 2004, se je obvezal, da bo na kmetijskem gospodarstvu izvajal OMD ukrepe ves čas trajanja obveznosti (5 let). V 73. členu Uredbe 796/2004/ES je določeno, da mora kmet, kateremu je bilo izvršeno neupravičeno plačilo, povrniti takšen znesek plačila skupaj z z obrestmi, ki se izračunajo za obdobje, ki preteče med uradnim obvestilom kmetu o obveznosti povračila in dejanskim povračilom ali odbitkom. Pritožniku so bila na podlagi njegovih zahtev izplačana sredstva za obravnavan ukrep OMD in sicer za leto 2004 v višini 75.184,56 SIT, za leto 2005 v višini 80.929,52 SIT in za leto 2006 v višini 419,74 EUR. V letu 2007 pritožnik plačila za ukrep OMD ni uveljavljal, zato ga je prvostopni organ pisno pozval, naj pojasni razloge za to in ga opozoril, da bo njegov odgovor obravnavan v skladu s predpisi. Pritožnik se na naveden poziv ni odzval. Kot izhaja iz navedenega, je imel pritožnik možnost prvostopnemu organu pravočasno pojasniti razloge, zaradi katerih ni uveljavljal v letu 2007 zahtevka za plačilo za ukrep OMD, česar pa ni storil. Zato so njegove pritožbene navedbe o bolezni in glede prenosa zemljišč na KMG MD nosilca A.A. nova dejstva, ki jih drugostopni organ, upoštevajoč tretji odstavek 239. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (ZUP), ne sme upoštevati. Prvostopni odločbi ni mogoče očitati nezakonitosti, saj je sedaj sporna posledica nastala zgolj zaradi pritožnikove neodzivnosti. Kot je razvidno iz spisov, je pritožnik prekinil izvajanje navedene 5- letne obveznosti že v letu 2006. V skladu s 73. členom Uredbe 796/2004/ES ki določa, da če je izvršeno neupravičeno plačilo, kmet povrne zadevni znesek z obrestmi, ki se izračunajo za obdobje, ki preteče med uradnim obvestilom kmetu o obveznosti povračila in povračilom ali odbitkom, mora pritožnik vrniti plačano podporo za ukrep OMD za leta 2004, 2005 in 2006. Skupno je tako zavezan k vračilu sredstev v višini 1.070,96 EUR, kot je z izpodbijano odločbo pravilno ugotovil prvostopni organ.

Tožnik v tožbi navaja, da je v letu 2004 res prevzel obveznost, da bodo vsa zemljišča obdelana v skladu z zahtevami vse do leta 2009. Vendar pa je upravni organ napačno ugotovil dejansko stanje. V letu 2006 je namreč prebolel hujšo bolezen, ki mu je pustila trajne posledice. Zaradi zavedanja, da ne bo več zmogel opravljati kmetijske dejavnosti, je vse površine oddal v zakup in v ta namen skladno s predpisi izvedel prenos GERK-ov na zakupnika. O tem prenosu je z ustreznim obrazcem obvestil pristojen upravni organ (upravno enoto). Prevzeta 5 letna obveznost se s tem ni prekinila, saj za obdelavo zemljišč zdaj vseskozi skrbi zakupnik. Zato od leta 2007 naprej ne vlaga več zahtevkov za plačila OMD. Agencija ga je kljub temu, da nedvomno razpolaga s podatki o evidenci GERK-ov, neupravičeno pozvala, da navede razloge, zaradi katerih ni vložil zahtevka za leto 2007. Upravni organi morajo po določbah ZUP pri ugotavljanju dejanskega stanja zadeve upoštevati tudi podatke v informatiziranih evidencah. V obravnavanem primeru je iz evidence GERK razvidno, da predmetna zemljišča obdeluje zakupnik, iz drugih informatiziranih evidenc pa je razvidno, da zakupnik na teh zemljiščih uveljavlja svoje zahtevke. Tako bi morala Agencija že na podlagi podatkov iz uradnih evidenc sama popolno in pravilno ugotoviti dejansko stanje zadeve, zato mu je bil poziv za pojasnila poslan po nepotrebnem in dejstvo, da se nanj ni odzval, zanj ne bi smejo imeti škodljivih posledic. Predlaga, da sodišče odpravi izpodbijano odločbo ter ugotovi, da sz njegove strani ni prišlo do kršitve in da zato ni dolžan vrniti zneska v višini 1.070,96 EUR.

V odgovoru na tožbo tožena stranka prereka tožbene navedbe in predlaga, da sodišče tožbo kot neutemeljeno zavrne iz razlogov, ki so navedeni v odločbah prvostopnega upravnega organa, tožene stranke in stališča Upravnega sodišča RS, glede nosilca bremena dokazovanja izvajanja kmetijskih okoljskih ukrepov v sodbi III U 291/2009-13 z dne 2. 11. 2010. Tožba ni utemeljena.

V obravnavanem primeru je prvostopni organ tudi po presoji sodišča upravičeno izdal izpodbijano odločbo, s katero je tožnika zavezal k vračilu sredstev za ukrepe OMD za leta 2004, 2005 in 2006 iz razloga, ker je tožnik sicer nesporno sprejeto 5 letno obveznost leta 2007 prenehal uresničevati, ne da bi o tem obvestil Agencijo (prvostopni organ).

V obravnavani zadevi ni sporno, da se je tožnik v skladu z že citiranimi določbami 15, 43. in 58. člena Uredbe ter PRP za leto 2004, zavezal, da bo v obdobju 5 let, s pričetkom v letu 2004, uresničeval kmetijske in okoljske OMD ukrepe (OMD- izravnalna plačila za območja z omejenimi možnostmi za kmetijsko dejavnost), kot so opredeljeni v že navedenih predpisih in na kmetijskih zemljiščih oz. površinah, ki jih je v ta namen prijavil v zbirni vlogi. Tudi ni sporno, da je v letu 2007 te ukrepe prenehal izvajati, o čemer Agencije ni obvestil, niti se ni odzval na pisen poziv k pojasnitvi zadeve. Kot razlog za prenehanje izvajanje ukrepov sicer navaja bolezen in posledično nezmožnost kmetovanja, zaradi česar je predmetne površine prenesel v uporabo drugemu kmetu.

Tako v Uredbi o izvedbi ukrepov kmetijske politike za leto 2006, kot tudi v letu 2007 objavljeni Uredbi o izvedbi ukrepov kmetijske politike je jasno določena zaveza koristnika in zavezanca ukrepov iz naslova OMD, da mora v primeru prenehanja izvajanja sprejete 5 - letne obveznosti o tem pravočasno (takoj) obvestiti Agencijo in sicer na obrazcu „F“ . V 9. odstavku 13. člena navedene Uredbe o izvedbi ukrepov kmetijske politike (v letu 2007) je določeno, da mora nosilec kmetijskega gospodarstva, ki v predhodnem letu na določenih površinah kmetijskega gospodarstva uveljavlja kmetijsko okoljska plačila iz druge in tretje alineje drugega odstavka 1. člena te uredbe, v tekočem letu pa te iste površine v okviru kmetijsko okoljskih plačil uporablja drugo kmetijsko gospodarstvo, vložiti obrazec "F - Prodaja/odstop zemljišč, vključenih v kmetijsko okoljska plačila v predhodnem letu, drugemu kmetijskemu gospodarstvu". Ker tožnik tega nesporno ni storil, so njegovi tožbeni ugovori že iz tega razloga neutemeljeni.

Kljub navedenemu, je prvostopni organ tožnika v ugotovitvenem postopku (še pred odločitvijo, da mora vrniti sredstva), s posebnim dopisom z dne 17. 8. 2009 pozval, da naj mu v roku 8 dni od prejema tega dopisa organu sporoči, če je v letu 2007 kmetoval in pojasni razloge, zaradi katerih je prenehal uveljavljati zahtevke za ukrepe OMD. Opozorjen je bil tudi, da bo njegov dopis obravnavan v skladu z določbami PRP za leta 2004 do 2006, Uredbo in določbami ZUP. Ker se tožnik na ta poziv (zavestno) ni odzval in upravnemu organu ni ničesar sporočil (ker je menil, da mora to upravni organ vedeti sam iz svojih uradnih evidenc), je ta potem upravičeno izdal izpodbijano odločbo. Šele v pritožbenem postopku je tožnik prvič navedel, da je res prenehal kmetovati, da je svoje kmetijske površine prenesel drugemu uporabniku in razloge za to (slabo zdravje).

Glede na navedeno je utemeljeno tudi sklicevanje obeh upravnih organov na postopkovne določbe ZUP. Odločitev prvostopnega organa je, poleg že navedenega, glede dolžnosti obveščanja na obrazcu „F“, utemeljena tudi na določbah ZUP o izvajanju ugotovitvenega postopka in o zaslišanju stranke v tem postopku (138. do 188. člen ZUP), odločba drugostopnega organa pa na določbah ZUP v primeru pritožbenih novosti, ki jih lahko pritožnik navaja le, če jih upravičeno ni mogel navesti v postopku na prvi stopnji (238. člen ZUP). Tožnik je imel v obravnavanem primeru nedvomno možnost že v upravnem postopku navesti relevantna dejstva in okoliščine in je bil k temu nesporno tudi posebej pozvan.

Glede na vse navedeno je neutemeljen tožbeni ugovor, da bi moral organ sam iz uradnih evidenc razbrati razloge, zaradi katerih je prenehal izvajati prevzete obveznosti.

V ostalem se sodišče sklicuje tudi na razloge obeh upravnih organov, v skladu z drugim odstavkom 71. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS-1).

Glede na navedeno je sodišče ugotovilo, da je bila odločitev upravnega organa zakonita, zato je tožbo zavrnilo na podlagi 1. odstavka 63. člena ZUS-1.