Jedro

Namen pravočasnega obvestila o stvarni napaki na stvari je v tem, da prodajalcu omogoči, da se z napako seznani in ugotovi vzrok zanjo. Pravočasno obvestilo je namenjeno zaščiti prodajalčevega interesa, ki se lahko razbremeni odgovornosti, če dokaže, da vzrok za napako ne izvira iz njegove sfere. Zato ima upravičen interes, da za napako izve in ugotovi vzrok zanjo. Ko je tožnica toženko in ostale dobavitelje obvestila o napakah na končnih proizvodih, je zadostila temu namenu, čeprav takrat še ni bilo znano, v katerem delu je vzrok za napako. Toženki je bilo omogočeno sodelovanje pri testiranjih, s katerimi se je odkril vzrok napake. Ko pa se je tekom testiranj razjasnilo, da je vzrok puščanja pijač v toženkinih pokrovčkih, saj niso tesnili v kombinaciji s katerokoli plastenko, toženki ni moglo ostati neznano, da so njeni pokrovčki neustrezni in imajo napako. Ker je bila toženka prisotna ob testiranjih in o rezultatih tudi sproti obveščena, na pravice kupca ne vpliva dejstvo, da je bil toženki uradni reklamacijski zapisnik poslan šele 20 dni po njegovi sestavi.

Izrek

I.Pritožba se zavrne in izpodbijana sodba potrdi.

II.Toženka nosi svoje stroške pritožbenega postopka, tožnici pa mora v 15 dneh od prejema te odločbe povrniti stroške pritožbenega postopka v višini 1.023,88 EUR, z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od prvega dne po poteku izpolnitvenega roka dalje do plačila.

Obrazložitev

Uvodno

1.Sodišče prve stopnje je z izpodbijano odločbo dovolilo spremembo tožbe z dne 3. 11. 2021 (I. točka izreka), toženki naložilo, da tožnici plača 13.335,72 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi (II. točka izreka) in odločilo, da je tožbeni zahtevek za plačilo odškodnine po podlagi utemeljen (III. točka izreka).

2.Zoper II. in III. točko izreka sodbe se je toženka pritožila iz vseh pritožbenih razlogov po prvem odstavku 338. člena Zakona o pravdnem postopku - ZPP in višjemu sodišču predlaga, da izpodbijano sodbo spremeni tako, da tožbeni zahtevek v celoti zavrne. Podredno predlaga razveljavitev izpodbijane sodbe in vrnitev sodišču prve stopnje v ponovno sojenje.

3.Tožnica je odgovorila na pritožbo in višjemu sodišču predlaga, da jo kot neutemeljeno zavrne.

4.Pritožba ni utemeljena.

5.Tožnica je s tožbo zahtevala vračilo kupnine in plačilo odškodnine zaradi stvarne napake na pokrovčkih za plastenke, ki jih je kupila od toženke in uporabila pri proizvodnji pijač. Iz prvostopenjske sodbe izhaja naslednje dejansko stanje:

-tožnica je pri toženki naročila in plačala dobavo pokrovčkov za plastenke, pri čemer sta sporni zadnji dobavi z dne 14. 5. 2019 za 660.000 kosov in z dne 31. 5. 2019 za 1.980.000 kosov;

-tožnica je 21. 5. 2019 opazila puščanje pri določenih izdelkih in o tem obvestila dobavitelje pokrovčkov in predfrom (plastenk), med njimi tudi toženko, pri čemer pa takrat vzrok napake še ni bil znan;

-toženka je sodelovala in se vključila v proces odkrivanja vzrokov napake in neposredno prisostvovala pri dveh testiranjih;

-na testiranjih je bilo ugotovljeno puščanje izdelkov pri vsaki kombinaciji s pokrovčki toženke, tudi s predformami, ki jih je predlagala toženka;

-po analizi reklamacij s trga je tožnica ugotovila, da je vsem izdelkom, na katerih se je zaradi puščanja pojavil mikrobiološki kvar (plesen), skupno to, da so bili zaprti s pokrovčki toženke;

-po zamenjavi dobavitelja pokrovčkov puščanja ni bilo več;

-o vseh rezultatih testiranj je bila toženka sproti obveščena;

-30. 7. 2019 je tožnica sestavila uradni reklamacijski zapisnik glede napake na toženkinih pokrovčkih in ga toženki poslala po elektronski pošti 19. 8. 2019 s pripisom, da pošiljajo "še uradno" reklamacijo;

-tudi po sestavi reklamacijskega zapisnika so med strankama obstajala nesoglasja glede vzroka napake; toženka je naročila meritve dimenzij pokrovčkov pri podjetju A., za katere je tožnica ugotovila, da se nanašajo na druge pokrovčke in je zato naročila svoje meritve pri podjetju B. d. o. o., ki so na dobavljenih pokrovčkih toženke potrdile prevelika odstopanja od dopustnih toleranc;

-toženka ni želela prevzeti reklamiranih pokrovčkov;

-dimenzijsko neustreznost pokrovčkov toženke je ugotovil tudi v tem postopku postavljeni sodni izvedenec strojne stroke dr. C. C.;

-sodna izvedenka živilske stroke mag. D. D. je potrdila, da so bili na blokiranih proizvodih tožnice uporabljeni pokrovčki toženke;

-tožnica je toženki 24. 4. 2020 poslala izjavo, da odstopa od pogodbe.

6.Na podlagi tako ugotovljenega dejanskega stanja je sodišče prve stopnje zaključilo, da je tožnica uspela dokazati, da vzrok za napako izvire iz sfere toženke. Zato je tožnica utemeljeno odstopila od pogodbe, saj je toženkino zanikanje napake na pokrovčkih pomenilo, da ni bila pripravljena pravilno izpolniti pogodbe. Posledično je v celoti ugodilo tožničinemu zahtevku na vračilo kupnine. Sodišče prve stopnje je zaključilo tudi, da je po podlagi utemeljen odškodninski zahtevek, ki se nanaša povračilo škode zaradi stroškov izdelave proizvodov, ki jih je potrebno uničiti, skladiščenja blokiranih proizvodov in njihovega uničenja.

Pritožba

Glede pravočasnega obvestila o napaki

7.V skladu s prvim odstavkom 462. člena Obligacijskega zakonika - OZ mora kupec pri gospodarski pogodbi obvestiti prodajalca o skriti napaki nemudoma, ko je napako opazil, sicer izgubi to pravico.

8.Pritožnica navaja, da se obvestilo z dne 21. 5. 2019 ne more šteti kot ustrezno obvestilo o napaki v smislu 462. člena OZ, ker napaka ni bila ustrezno opisana. Pritožnica je glede na vsebino očitka očitno imela v mislih 464. člen OZ, ki določa, da mora kupec v obvestilu o napaki stvari natančneje opisati napako in povabiti prodajalca, da stvar pregleda. Nadalje pritožnica navaja, da je tožnica trdila, da je bila napaka ugotovljena 30. 7. 2019 v zapisniku, kar pomeni, da pred tem notifikacija napake sploh ni bila možna. Zapisnik pa je prejela šele 19. 8. 2019, kar ni nemudoma po odkritju napake, kot to zahteva prvi odstavek 462. člena OZ.

9.Glede obvestila z dne 21. 5. 2019 je že sodišče prve stopnje štelo, da ni imelo naravo pravega obvestila o stvarni napaki. To je logično, saj tožnica takrat še ni vedela, v čem je vzrok puščanja njenih proizvodov, o težavi pa je obvestila tako toženko kot dobavitelja predform. Kot je zapisalo sodišče prve stopnje je bilo s tem obvestilom toženki in drugim dobaviteljem omogočeno, da so sodelovali v celotnem procesu odkrivanja napak. Po presoji višjega sodišča takšnemu postopanju tožnice ni mogoče ničesar očitati.

10.Nesporno je šlo v obravnavnem primeru za skrito napako, saj so jo povzročila minimalna odstopanja v dimenzijah zamaškov, ki jih je nemogoče opaziti s prostim očesom. Iz izvedenskega mnenja izhaja, da je dopustno odstopanje v premeru tesnilnega jezička +/- 0,15 mm. Izvor napake na proizvodih se je torej lahko odkril šele po opravljenih testiranjih, takšen postopek pa terja določen čas. Skozi postopek se je dejansko razjasnil vzrok za napako, s čemer sta se sproti seznanjali tako tožnica kot toženka. Toženka je bila prisotna na dveh testiranjih (6. in 14. 6. 2019), kjer je bil neposredno navzoč njen prokurist E. E. Na obeh testiranjih je prišlo do puščanja izdelkov, na drugem testiranju tudi na predformah F., ki jih je predlagala toženka.

11.Namen pravočasnega obvestila o napaki (notifikacijska dolžnost) je v tem, da prodajalcu omogoči, da se z napako seznani in ugotovi vzrok zanjo. Pravočasno obvestilo je namenjeno zaščiti prodajalčevega interesa, ki se lahko razbremeni odgovornosti, če dokaže, da vzrok za napako ne izvira iz njegove sfere. Zato ima upravičen interes, da za napako izve in ugotovi vzrok zanjo. Sodišče prve stopnje je pravilno zaključilo, da je sodelovanje toženke v postopku odkrivanja vzrokov za napake zadostilo temu namenu. Ko se je po testiranjih ugotovilo, da je vzrok za puščanje izdelkov v toženkinih pokrovčkih, s čemer sta bili obe stranki sproti seznanjeni, je prišlo tudi do izpolnitve pogojev za uporabo 465. člena OZ, ki med drugim določa, da kupec ne izgubi pravice sklicevati se na kakšno napako niti tedaj, ko ni izpolnil obveznosti, da bi bil v določenem roku obvestil prodajalca o napaki, če je bila prodajalcu napaka znana ali mu ni mogla ostati neznana.

12.Pritožnica v pritožbi ne zanika, da je bila sproti obveščena o testiranjih in rezultatih. Navaja le, da priče niso potrdile, da bi bila o sestavi reklamacijskega zapisnika z dne 30. 7. 2019 takoj obveščena ustno ali kako drugače. Navedeno po presoji višjega sodišča ni relevantno za končno odločitev. Kot izpostavljeno zgoraj, je toženka sodelovala v testiranjih za odkritje napake, sproti je bila obveščena o rezultatih, pri čemer je pomembno tudi to, da pokrovčki niso tesnili v kombinaciji s katerokoli plastenko. Zato ji napaka ni mogla ostati neznana oziroma ji ni moglo ostati neznano, da je vzrok puščanja izdelkov ravno v njenih pokrovčkih. Zato ob uporabi 465. člena OZ niti ni več pomembno, ali je bila toženka o sestavi zapisnika obveščena nemudoma ali kasneje. Pritožnica se tudi nikjer ne opredeli do obrazložitve prvostopenjskega sodišča, da je elektronsko sporočilo z dne 19. 8. 2019 vsebovalo dikcijo, da ji tožnica pošilja "še uradno reklamacijo", kar dodatno potrjuje to, da je bila že prej seznanjena z ugotovitvami. Zato je tudi po presoji višjega sodišča celoten dokazni postopek, upoštevaje predvsem navedeno elektronsko sporočilo in izpovedbe prič, pokazal, da je bila toženka o napakah obveščena sproti in ne prvič šele 19. 8. 2019, kot skuša prikazati pritožnica. Pritožbene navedbe v zvezi z nepravočasnim obvestilom o napaki, se zato izkažejo za neutemeljene.

Glede vračila kupnine

13.Pritožnica graja odločitev sodišča prve stopnje, da je tožnica upravičena do vračila celotne kupnine po dobavi z dne 14. 5. 2019. Navaja, da je tožnica kupila in prejela 660.000 pokrovčkov in jih porabila 465.300. Zato naj ne bi bila upravičena do vračila kupnine zanje, saj so bili porabljeni, tožnica pa ni izkazala, da bi bili končni izdelki neuporabni. Ker je tožnica svoje izdelke prodala kupcem in prejela kupnino zanje, je z vračilom kupnine neupravičeno obogatena za kupnino za 465.300 pokrovčkov, kar znese 3.616,03 EUR.

14.V skladu s prvim odstavkom 470. člena OZ lahko kupec, ki je prodajalca pravočasno obvestil o napaki, odstopi od pogodbe, če je prej pustil prodajalcu primeren dodaten rok za izpolnitev pogodbe. Drugi odstavek 470. člena OZ določa, da sme kupec odstopiti od pogodbe tudi, ne da bi pustil dodatni rok, če mu je prodajalec po obvestilu o napakah sporočil, da ne bo izpolnil pogodbe, ali če iz okoliščin danega primera očitno izhaja, da je prodajalec niti v dodatnem roku ne bo mogel izpolniti. Sodišče prve stopnje je presodilo, da so izpolnjeni pogoji za uporabo drugega odstavka 470. člena OZ, saj je glede na dejstvo, da je toženka zanikala obstoj napake in ni želela prevzeti pokrovčkov, jasno, da pogodbe ne bo pravilno izpolnila. Pritožnica tega ne izpodbija.

15.Odločitev prvostopenjskega sodišča o vračilu celotne kupnine temelji na tretjem odstavku 475. člena OZ, ki določa, da lahko kupec odstopi od pogodbe zaradi kakšne napake tudi, če je pred odkritjem napake porabil ali zamenjal del stvari med njeno običajno rabo. Po presoji prvostopenjskega sodišča je tožnica pokrovčke uporabila v skladu z običajno rabo in ni ravnala krivdno, saj je blokirala izdelke takoj, ko je odkrila razlog za puščanje. Zato ni videlo razloga, da se ne bi priznala razveljavitev celotne pogodbe, čeprav porabljenega dela pokrovčkov ne more vrniti, kar velja tudi za pokrovčke, ki so bili uporabljeni v postopku odkrivanja napake.

16.Višje sodišče se z odločitvijo sodišča prve stopnje strinja. Določba tretjega odstavka 475. člena OZ je jasna. Kupec lahko odstopi od pogodbe, tudi če stvari ne more vrniti, ker je bila porabljena v skladu z njeno običajno rabo še preden je bila napaka odkrita. Ravno to se je zgodilo v obravnavnem primeru. Ker pritožnica ne izpodbija dejstva, da je tožnica blokirala izdelke in prenehala uporabljati zamaške, ko je ugotovila razlog puščanja, ji v zvezi s tem ni mogoče očitati krivdnega ravnanja.

17.Dodatno višje sodišče opozarja, da je tožnica odstopila od obeh pogodb za sporni dobavi. S tem je odpadla pravna podlaga za plačilo kupnine in jo je toženka dolžna vrniti. Toženka ni podala ugovora, da bi lahko tožnica odstopila od pogodbe le glede tistega dela, ki ima napako (prvi odstavek 472. člena OZ). Le v primeru, če bi bila tožnica upravičena do delnega odstopa od pogodbe, bi bil utemeljen ugovor za delno vračilo kupnine. Upoštevajoč dimenzijsko neustreznost pretežnega dela pokrovčkov, pri čemer je zaradi njihove porabe tudi nemogoče ugotoviti, pri natančno koliko proizvodih je dejansko bila težava s puščanjem in plesnijo, je po presoji višjega sodišča pravilen zaključek sodišča prve stopnje, da je bila tožnica upravičena odstopiti od celotne pogodbe. Upoštevati je potrebno tudi, da gre pri zadevnih izdelkih za živila, kar terja ustrezno višjo skrbnosti pri zagotavljanju njihove neoporečnosti. In nadalje, da gre za napako, ki obstaja na celoti stvari, ki jih ni mogoče ločiti na podlagi te lastnosti in tožnica z dobavljenimi pokrovčki niti delno ne more doseči namena pogodbe (prim. drugi odstavek 474. člena OZ). Upoštevajoč navedeno se višje sodišče strinja s sodiščem prve stopnje, da je tožnica utemeljeno umaknila oziroma blokirala celotno serijo izdelkov, na katerih so bili toženkini pokrovčki in posledično tudi v celoti odstopila od obeh pogodb.

Glede predpostavk odškodninske odgovornosti

18.Pritožnica navaja, da tožnica ni uspela dokazati obstoja škode, saj naj ne bi bilo izkazano puščanje izdelkov in obstoj mikrobiološkega kvara. Višje sodišče te pritožbene navedbe šteje kot neprepričljive in neutemeljene. Puščanje izdelkov med strankama niti ni bilo sporno in glede na to, da je obstoj puščanja med zaslišanjem potrdil tudi prokurist toženke E. E., ker je bilo opazno med testiranji, je nadaljnja razprava o tem odveč. Pritožnica prav tako po nepotrebnem navaja, da noben od obeh sodnih izvedencev v postopku ni potrdil obstoja puščanja, saj to ni bila njuna naloga. Kot izhaja iz sklepa o postavitvi izvedencev na r. št. 33, je bila naloga izvedenca strojne stroke dr. C. C. ugotoviti, ali so bili dobavljeni pokrovčki ustrezne dimenzije. Naloga izvedenke živilske stroke mag. D. D. pa je bila odgovoriti na vprašanje, ali so bili izdelki tožnice zaprti s toženkinimi pokrovčki (sledljivost izdelkov). O obstoju puščanja se je sodišče prve stopnje prepričalo na podlagi drugih izvedenih dokazov (izpovedb prič in reklamacijskega zapisnika), skrbni in prepričljivi obrazložitvi dokazne ocene pa višje sodišče nima kaj dodati (predvsem 26. in 37. točka obrazložitve prvostopenjske sodbe).

19.Pritožnica tudi ne more uspeti z navedbami glede neobstoja vzročne zveze med napako in nastalo škodo. Višje sodišče se tudi v tem delu pridružuje zaključku prvostopenjskega sodišča, da je tožnica skozi celoten dokazni postopek uspela dokazati, da je prišlo do puščanja izdelkov in plesni zaradi neustreznih dimenzij pokrovčkov. S tem je prevalila dokazno breme na toženko, ki bi za razbremenitev odgovornosti morala dokazati, da je vzrok puščanja drugod oziroma, da je dimenzijska neustreznost pokrovčkov taka napaka, da ne vpliva na funkcijo tesnjenja. Toženka v zvezi s tem ni ponudila kakšnega drugega, prepričljivega razloga in ni presegla zgolj splošnega izražanja dvomov v pravilnost uporabe pokrovčkov oziroma njihove zatesnitve. Tudi na te toženkine pomisleke je obrazloženo in ustrezno že odgovorilo sodišče prve stopnje (31. točka obrazložitve prvostopenjske sodbe). S takšnim ponavljanjem dvomov toženka nadaljuje tudi v pritožbi, vendar zgolj s tem ne more biti uspešna. Okoliščini, da izvedenec strojne stroke ni opazil puščanja izdelkov oziroma, da naj do puščanja ne bi prišlo pri standardnem testu s pritiskom v plastenki, sta povsem nepomembni glede na to, da je sam prokurist toženke potrdil puščanje na testiranjih, na katerih je prisostvoval. In kot že navedeno, je bilo na testiranjih ugotovljeno puščanje izdelkov v vsaki kombinaciji s pokrovčki toženke, tudi s predformami, ki jih je predlagala toženka. Poleg tega tožnica tudi ni trdila, da bi puščale vse plastenke z zamaški toženke, ampak določen del, izvedenec pa je preizkus dimenzijske ustreznosti opravil na vzorcu zamaškov (pri čemer višje sodišče ponavlja, da ni bila njegova naloga ugotoviti, ali izdelki puščajo).

20.Glede ukrepov za zmanjšanje škode v skladu s četrtim odstavkom 243. člena OZ že pritožnica sama navaja, da gre za vprašanja odločanja o višini odškodnine. To presega domet presoje podlage odškodninskega zahtevka po vmesni sodbi. Ker bo o tem sodišče prve stopnje odločalo v nadaljevanju postopka, se višje sodišče do teh navedb v tej fazi postopka ne opredeljuje.

Glede zavrnitve dokaznega predloga za dopolnitev izvedenskega mnenja

21.Neutemeljena je tudi pritožbena graja o zavrnitvi dokaznega predloga za dopolnitev izvedenskega mnenja, v kateri naj bi sodni izvedenec ugotavljal, ali so bili zamaški ustrezno naviti na grlo plastenke. Sodišče prve stopnje je takšen dokazni predlog pravilno zavrnilo kot prepozen. Toženka je namreč šele v pripombah na izvedensko mnenje, po prvem naroku za glavno obravnavo in nastopu prekluzije, podala konkretne trditve o tem, da tožnica ni pravilno zapirala plastenk s pokrovčki oziroma jih ni navila do konca. Prokurist toženke naj bi v lastnih poizkusih ročno navijal pokrovčke na plastenke in ti naj bi ustrezno tesnili. Kot je ugotovilo sodišče prve stopnje, je prokurist toženke izpovedal, da so v času ugotavljanja vzrokov za puščanje pri toženki poizkusili ročno zapreti večjo količino zamaškov, ki bi naj ustrezno tesnili. To pa kaže, da je toženka že od začetka sumila na nepravilno navijanje zamaškov pri tožnici. S tem odpade opravičljiv razlog, da je podala takšne navedbe in dokazni predlog šele po nastopu prekluzije (prvi odstavek 286. člena ZPP), saj je bila z zatrjevanimi dejstvi seznanjena že od začetka in bi jih mogla in morala navesti že prej (tretji odstavek 286. člena ZPP). Dodatno višje sodišče ugotavlja, da je v zaslišanju izvedenec strojne stroke odgovoril tudi na ta pomislek toženke. Izpovedal je namreč, da je postopek zapiranja plastenk v proizvodnji tožnice avtomatiziran, da so vse zaprte na enak način, iz česar izhaja, da v primeru napačnega zapiranja ne bi puščale le nekatere. Zato si vidika stroja ni znal predstavljati, da le nekateri pokrovčki ne bi ustrezno tesnili.

22.Pritožnica v zvezi s tem pritožbenim razlogom tudi ne more biti uspešna s sklicevanjem na sodbo VSRS II Ips 68/2021, ko trdi, da je Vrhovno sodišče pojasnilo, da je treba nasprotni stranki v odvisnosti od uspeha dokazovanja prve stranke omogočiti predlaganje dokazov, s katerimi lahko ovrže prvotni dokaz, in prožno uporabljati pravila o pravočasnosti predlaganja dokazov. V citirani odločbi je Vrhovno sodišče zapisalo: "še zlasti, kadar sporno dejstvo za nasprotno stranko pomeni negativno dejstvo, je nasprotni stranki v odvisnosti od uspeha dokazovanja prve stranke treba omogočiti predlaganje nasprotnih dokazov, s katerimi lahko ovrže prvotni dokaz - gre za prevalitev procesnega dokaznega bremena. Pravilo o pravočasnosti predlaganja dokazov je treba v takem primeru uporabljati prožno in z ozirom na to, da se bo včasih šele po izvedbi dokaza in seznanitvi z njegovo vsebino pokazalo, s čim mu je sploh mogoče nasprotovati." V obravnavnem primeru ni prišlo do takšne situacije. Toženka je bila že od začetka postopka seznanjena z navedbami tožnice o neustreznih dimenzijah pokrovčkov in pridobljenim certifikatom podjetja B. d. o. o. in se s tem ni seznanila šele z izvedenskim mnenjem dr. C. C. Prav tako je glede na izpovedbo prokurista že od začetka sumila na nepravilno navijanje. Svoje trditve o neustreznem navijanju pokrovčkov na plastenke bi zato lahko podala že prej. Pritožbene navedbe o napačni uporabi pravila o prekluziji se tako izkažejo za neutemeljene.

Sklepno

23.S tem je višje sodišče odgovorilo na vse pomembne pritožbene navedbe (prvi odstavek 360. člena ZPP). Pritožbene navedbe so neutemeljene, drugih kršitev, na katere pazi po uradni dolžnosti, pa ni zaznalo (drugi odstavek 350. člena ZPP). Zato je pritožbo zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje (353. člen ZPP).

24.Zaradi neuspeha s pritožbo mora toženka nositi svoje stroške pritožbenega postopka, tožnici pa povrniti njene stroške pritožbenega postopka (154. člen ZPP v zvezi s 165. členom ZPP). V skladu s priglašenim stroškovnikom in veljavno Odvetniško tarifo (OT) je tožnica upravičena do povračila stroškov za odgovor na pritožbo (1375 točk), 2% materialne stroške (23,75 točk) in 22% DDV. Ob vrednosti točke 0,60 EUR znašajo priznani pritožbeni stroški tožnice 1.023,88 EUR. Zakonske zamudne obresti od terjatve na povračilo pravdnih stroškov tečejo od poteka 15 dnevnega roka za izpolnitev dalje (prvi odstavek 299. člena in prvi odstavek 378. člena OZ ter 313. člen ZPP).

-------------------------------

1N. Plavšak, Obligacijski zakonik s komentarjem (posebni del), 3. knjiga, GV Založba 2004, stran 148.

2Po ugotovitvah sodnega izvedenca je bilo dimenzijsko neustreznih 70 % lota 141 in 100 % lota 126.