Jedro

Jedro

Jedro

Tako KPP kot ZDR-1 v ločenih členih urejata razporejanje delovnega časa in izrabo letnega dopusta. To pa še ne pomeni, da določil sedmega odstavka 16. člena KPP in drugega odstavka 20. člena KPP ni dopustno razlagati v medsebojni povezavi.

Tako KPP kot ZDR-1 v ločenih členih urejata razporejanje delovnega časa in izrabo letnega dopusta. To pa še ne pomeni, da določil sedmega odstavka 16. člena KPP in drugega odstavka 20. člena KPP ni dopustno razlagati v medsebojni povezavi.

Tako KPP kot ZDR-1 v ločenih členih urejata razporejanje delovnega časa in izrabo letnega dopusta. To pa še ne pomeni, da določil sedmega odstavka 16. člena KPP in drugega odstavka 20. člena KPP ni dopustno razlagati v medsebojni povezavi.

Izrek

Izrek

Izrek

I.Pritožba se zavrne in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.

I.Pritožba se zavrne in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.

I.Pritožba se zavrne in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.

II.Tožeča stranka je dolžna toženi stranki v roku 15 dni plačati stroške pritožbenega postopka v znesku 153,00 EUR, z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od naslednjega dne po izteku paricijskega roka, določenega v tej točki izreka, dalje do plačila.

II.Tožeča stranka je dolžna toženi stranki v roku 15 dni plačati stroške pritožbenega postopka v znesku 153,00 EUR, z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od naslednjega dne po izteku paricijskega roka, določenega v tej točki izreka, dalje do plačila.

II.Tožeča stranka je dolžna toženi stranki v roku 15 dni plačati stroške pritožbenega postopka v znesku 153,00 EUR, z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od naslednjega dne po izteku paricijskega roka, določenega v tej točki izreka, dalje do plačila.

Obrazložitev

Obrazložitev

Obrazložitev

1.Sodišče prve stopnje je zavrnilo tožbeni zahtevek za razveljavitev sklepov toženke z dne 14. 10. 2020 in 9. 12. 2020 in za plačilo 181,92 EUR z obrestmi od 6. 9. 2020 do plačila. Tožniku je naložilo, da toženki plača 348,84 EUR stroškov postopka.

1.Sodišče prve stopnje je zavrnilo tožbeni zahtevek za razveljavitev sklepov toženke z dne 14. 10. 2020 in 9. 12. 2020 in za plačilo 181,92 EUR z obrestmi od 6. 9. 2020 do plačila. Tožniku je naložilo, da toženki plača 348,84 EUR stroškov postopka.

1.Sodišče prve stopnje je zavrnilo tožbeni zahtevek za razveljavitev sklepov toženke z dne 14. 10. 2020 in 9. 12. 2020 in za plačilo 181,92 EUR z obrestmi od 6. 9. 2020 do plačila. Tožniku je naložilo, da toženki plača 348,84 EUR stroškov postopka.

2.Zoper sodbo se pritožuje tožnik zaradi vseh pritožbenih razlogov. Navaja, da je namen sedmega odstavka 16. člena KPP in drugega odstavka 20. člena KPP izenačiti položaj delavca, ki dela v neenakomerno razporejenem delovnem času, s položajem tistih, ki delajo v enakomerno razporejenem delovnem času in imajo proste vse vikende. Treba je upoštevati obdobje, ko policist ni koristil dopusta in je bil na voljo za opravljanje dela - v tem okviru mu je treba zagotoviti pravico do vsaj enega prostega vikenda v mesecu. Pravici iz citiranih določil KPP nista medsebojno povezani. Če bi se izključevali, bi moralo biti to v KPP izrecno določeno. Ker ni, je treba določila razlagati po načelu "v dvomu v korist delavca". Poleg tega gre za različno poimenovanje: v 16. členu je uporabljen izraz prosti vikend, v 20. členu pa prosta sobota in nedelja. Tudi ZDR-1 ločeno ureja razporejanje delovnega časa v 148. členu, izrabo letnega dopusta pa v 162. členu. Če bi policist najprej koristil pet dni dopusta in imel prosto soboto in nedeljo, mu po stališču sodišča delodajalec ne bi bil dolžan priznati še prostega vikenda po 16. členu KPP. Če pa bi najprej koristil pravico do prostega vikenda po 16. členu KPP, nato pa dopust od ponedeljka do petka, bi imel skladno z 20. členom KPP tudi pravico do proste sobote in nedelje, ker ta pravica ni pogojena s pravico iz 16. člena KPP. Različno zaporedje koriščenja pravic ne sme privesti do različnega rezultata, ker za to ni razumnega razloga. Priglaša stroške pritožbe.

2.Zoper sodbo se pritožuje tožnik zaradi vseh pritožbenih razlogov. Navaja, da je namen sedmega odstavka 16. člena KPP in drugega odstavka 20. člena KPP izenačiti položaj delavca, ki dela v neenakomerno razporejenem delovnem času, s položajem tistih, ki delajo v enakomerno razporejenem delovnem času in imajo proste vse vikende. Treba je upoštevati obdobje, ko policist ni koristil dopusta in je bil na voljo za opravljanje dela - v tem okviru mu je treba zagotoviti pravico do vsaj enega prostega vikenda v mesecu. Pravici iz citiranih določil KPP nista medsebojno povezani. Če bi se izključevali, bi moralo biti to v KPP izrecno določeno. Ker ni, je treba določila razlagati po načelu "v dvomu v korist delavca". Poleg tega gre za različno poimenovanje: v 16. členu je uporabljen izraz prosti vikend, v 20. členu pa prosta sobota in nedelja. Tudi ZDR-1 ločeno ureja razporejanje delovnega časa v 148. členu, izrabo letnega dopusta pa v 162. členu. Če bi policist najprej koristil pet dni dopusta in imel prosto soboto in nedeljo, mu po stališču sodišča delodajalec ne bi bil dolžan priznati še prostega vikenda po 16. členu KPP. Če pa bi najprej koristil pravico do prostega vikenda po 16. členu KPP, nato pa dopust od ponedeljka do petka, bi imel skladno z 20. členom KPP tudi pravico do proste sobote in nedelje, ker ta pravica ni pogojena s pravico iz 16. člena KPP. Različno zaporedje koriščenja pravic ne sme privesti do različnega rezultata, ker za to ni razumnega razloga. Priglaša stroške pritožbe.

2.Zoper sodbo se pritožuje tožnik zaradi vseh pritožbenih razlogov. Navaja, da je namen sedmega odstavka 16. člena KPP in drugega odstavka 20. člena KPP izenačiti položaj delavca, ki dela v neenakomerno razporejenem delovnem času, s položajem tistih, ki delajo v enakomerno razporejenem delovnem času in imajo proste vse vikende. Treba je upoštevati obdobje, ko policist ni koristil dopusta in je bil na voljo za opravljanje dela - v tem okviru mu je treba zagotoviti pravico do vsaj enega prostega vikenda v mesecu. Pravici iz citiranih določil KPP nista medsebojno povezani. Če bi se izključevali, bi moralo biti to v KPP izrecno določeno. Ker ni, je treba določila razlagati po načelu "v dvomu v korist delavca". Poleg tega gre za različno poimenovanje: v 16. členu je uporabljen izraz prosti vikend, v 20. členu pa prosta sobota in nedelja. Tudi ZDR-1 ločeno ureja razporejanje delovnega časa v 148. členu, izrabo letnega dopusta pa v 162. členu. Če bi policist najprej koristil pet dni dopusta in imel prosto soboto in nedeljo, mu po stališču sodišča delodajalec ne bi bil dolžan priznati še prostega vikenda po 16. členu KPP. Če pa bi najprej koristil pravico do prostega vikenda po 16. členu KPP, nato pa dopust od ponedeljka do petka, bi imel skladno z 20. členom KPP tudi pravico do proste sobote in nedelje, ker ta pravica ni pogojena s pravico iz 16. člena KPP. Različno zaporedje koriščenja pravic ne sme privesti do različnega rezultata, ker za to ni razumnega razloga. Priglaša stroške pritožbe.

3.Toženka v odgovoru na pritožbo nasprotuje njenim navedbam, predlaga, naj jo pritožbeno sodišče zavrne in priglaša stroške odgovora.

3.Toženka v odgovoru na pritožbo nasprotuje njenim navedbam, predlaga, naj jo pritožbeno sodišče zavrne in priglaša stroške odgovora.

3.Toženka v odgovoru na pritožbo nasprotuje njenim navedbam, predlaga, naj jo pritožbeno sodišče zavrne in priglaša stroške odgovora.

4.Pritožba ni utemeljena.

4.Pritožba ni utemeljena.

4.Pritožba ni utemeljena.

5.Pritožbeno sodišče je na podlagi drugega odstavka 350. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP; Ur. l. RS, št. 26/1999 in nadaljnji) preizkusilo izpodbijano sodbo v mejah pritožbenih razlogov ter pri tem po uradni dolžnosti pazilo na bistvene kršitve določb pravdnega postopka, navedene v tej določbi, in na pravilno uporabo materialnega prava. Ugotovilo je, da bistvene kršitve postopka, na katere mora paziti po uradni dolžnosti, niso podane. Na pravilno in popolno ugotovljena dejstva je bilo materialno pravo uporabljeno pravilno.

5.Pritožbeno sodišče je na podlagi drugega odstavka 350. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP; Ur. l. RS, št. 26/1999 in nadaljnji) preizkusilo izpodbijano sodbo v mejah pritožbenih razlogov ter pri tem po uradni dolžnosti pazilo na bistvene kršitve določb pravdnega postopka, navedene v tej določbi, in na pravilno uporabo materialnega prava. Ugotovilo je, da bistvene kršitve postopka, na katere mora paziti po uradni dolžnosti, niso podane. Na pravilno in popolno ugotovljena dejstva je bilo materialno pravo uporabljeno pravilno.

5.Pritožbeno sodišče je na podlagi drugega odstavka 350. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP; Ur. l. RS, št. 26/1999 in nadaljnji) preizkusilo izpodbijano sodbo v mejah pritožbenih razlogov ter pri tem po uradni dolžnosti pazilo na bistvene kršitve določb pravdnega postopka, navedene v tej določbi, in na pravilno uporabo materialnega prava. Ugotovilo je, da bistvene kršitve postopka, na katere mora paziti po uradni dolžnosti, niso podane. Na pravilno in popolno ugotovljena dejstva je bilo materialno pravo uporabljeno pravilno.

6.Predmet spora je pravilna razlaga določil Kolektivne pogodbe za policiste (KPP; Ur. l. RS, št. 41/2012 in nadaljnji). V sedmem odstavku 16. člena KPP je določeno, da ima policist, ki dela v neenakomernem ali deljenem delovnem času, opravlja delo v izmenah ali dela več kot pet dni v tednu, pravico do najmanj enega prostega vikenda na mesec; prosti vikend pomeni prosto soboto od 00.00 in nedeljo do 24.00. V drugem odstavku 20. člena KPP je določeno, da ima policist, ki konča pet ali več dni trajajoči letni dopust na petek, pravico tudi do proste sobote in nedelje.

6.Predmet spora je pravilna razlaga določil Kolektivne pogodbe za policiste (KPP; Ur. l. RS, št. 41/2012 in nadaljnji). V sedmem odstavku 16. člena KPP je določeno, da ima policist, ki dela v neenakomernem ali deljenem delovnem času, opravlja delo v izmenah ali dela več kot pet dni v tednu, pravico do najmanj enega prostega vikenda na mesec; prosti vikend pomeni prosto soboto od 00.00 in nedeljo do 24.00. V drugem odstavku 20. člena KPP je določeno, da ima policist, ki konča pet ali več dni trajajoči letni dopust na petek, pravico tudi do proste sobote in nedelje.

6.Predmet spora je pravilna razlaga določil Kolektivne pogodbe za policiste (KPP; Ur. l. RS, št. 41/2012 in nadaljnji). V sedmem odstavku 16. člena KPP je določeno, da ima policist, ki dela v neenakomernem ali deljenem delovnem času, opravlja delo v izmenah ali dela več kot pet dni v tednu, pravico do najmanj enega prostega vikenda na mesec; prosti vikend pomeni prosto soboto od 00.00 in nedeljo do 24.00. V drugem odstavku 20. člena KPP je določeno, da ima policist, ki konča pet ali več dni trajajoči letni dopust na petek, pravico tudi do proste sobote in nedelje.

7.Iz prvostopenjskih ugotovitev izhaja, da je tožnik v avgustu 2020 opravljal delo v neenakomerno razporejenem delovnem času. Od 17. do 21. 8. 2020 je koristil letni dopust in imel nato prosto soboto in nedeljo (22. in 23. 8. 2020).1 Vtožuje plačilo nadomestila oziroma odškodnine, ker mu toženka ni omogočila koriščenja dodatnega prostega vikenda v avgustu 2020 (sobota 29. 8. 2020 in nedelja 30. 8. 2020).

7.Iz prvostopenjskih ugotovitev izhaja, da je tožnik v avgustu 2020 opravljal delo v neenakomerno razporejenem delovnem času. Od 17. do 21. 8. 2020 je koristil letni dopust in imel nato prosto soboto in nedeljo (22. in 23. 8. 2020).1 Vtožuje plačilo nadomestila oziroma odškodnine, ker mu toženka ni omogočila koriščenja dodatnega prostega vikenda v avgustu 2020 (sobota 29. 8. 2020 in nedelja 30. 8. 2020).

7.Iz prvostopenjskih ugotovitev izhaja, da je tožnik v avgustu 2020 opravljal delo v neenakomerno razporejenem delovnem času. Od 17. do 21. 8. 2020 je koristil letni dopust in imel nato prosto soboto in nedeljo (22. in 23. 8. 2020).1 Vtožuje plačilo nadomestila oziroma odškodnine, ker mu toženka ni omogočila koriščenja dodatnega prostega vikenda v avgustu 2020 (sobota 29. 8. 2020 in nedelja 30. 8. 2020).

8.Sodišče prve stopnje je tožbeni zahtevek zavrnilo. Kot je obrazložilo, je smoter obeh citiranih določil KPP preprečiti razporeditev delavca na delo čez vikend v dveh različnih dejanskih situacijah. V primeru, da se ti prekrivata, tj. da delavec dela v neenakomernem delovnem času, hkrati pa koristi petdnevni ali več kot petdnevni dopust, ki se konča na petek, to pomeni, da ne sme biti naslednji dan in v nedeljo razporejen na delo. S tem, ko je delavec tisti vikend prost, pa je hkrati zadovoljeno sedmemu odstavku 16. člena KPP, po katerem mora imeti vsaj en prosti vikend na mesec. Pritožbeno sodišče s to presojo soglaša. Dodaja, da iz vsebine citiranih določil KPP ne izhaja omejitev, da se za prosti vikend iz sedmega odstavka 16. člena KPP ne sme šteti vikend, v katerem je delavec prost po koriščenju najmanj petdnevnega dopusta.

8.Sodišče prve stopnje je tožbeni zahtevek zavrnilo. Kot je obrazložilo, je smoter obeh citiranih določil KPP preprečiti razporeditev delavca na delo čez vikend v dveh različnih dejanskih situacijah. V primeru, da se ti prekrivata, tj. da delavec dela v neenakomernem delovnem času, hkrati pa koristi petdnevni ali več kot petdnevni dopust, ki se konča na petek, to pomeni, da ne sme biti naslednji dan in v nedeljo razporejen na delo. S tem, ko je delavec tisti vikend prost, pa je hkrati zadovoljeno sedmemu odstavku 16. člena KPP, po katerem mora imeti vsaj en prosti vikend na mesec. Pritožbeno sodišče s to presojo soglaša. Dodaja, da iz vsebine citiranih določil KPP ne izhaja omejitev, da se za prosti vikend iz sedmega odstavka 16. člena KPP ne sme šteti vikend, v katerem je delavec prost po koriščenju najmanj petdnevnega dopusta.

8.Sodišče prve stopnje je tožbeni zahtevek zavrnilo. Kot je obrazložilo, je smoter obeh citiranih določil KPP preprečiti razporeditev delavca na delo čez vikend v dveh različnih dejanskih situacijah. V primeru, da se ti prekrivata, tj. da delavec dela v neenakomernem delovnem času, hkrati pa koristi petdnevni ali več kot petdnevni dopust, ki se konča na petek, to pomeni, da ne sme biti naslednji dan in v nedeljo razporejen na delo. S tem, ko je delavec tisti vikend prost, pa je hkrati zadovoljeno sedmemu odstavku 16. člena KPP, po katerem mora imeti vsaj en prosti vikend na mesec. Pritožbeno sodišče s to presojo soglaša. Dodaja, da iz vsebine citiranih določil KPP ne izhaja omejitev, da se za prosti vikend iz sedmega odstavka 16. člena KPP ne sme šteti vikend, v katerem je delavec prost po koriščenju najmanj petdnevnega dopusta.

9.Izključevanje pravic iz citiranih določil KPP pritožba utemeljuje s sklicevanjem, da sta v KPP uporabljena različna izraza: v sedmem odstavku 16. člena je zapisano, da prosti vikend pomeni prosto soboto od 00.00 in nedeljo do 24.00, v drugem odstavku 20. člena pa je uporabljen izraz prosta sobota in nedelja. Pritožbeno zavzemanje ni utemeljeno, saj se izraza, uporabljena v obeh določilih, nanašata na isto časovno obdobje znotraj tedna.

9.Izključevanje pravic iz citiranih določil KPP pritožba utemeljuje s sklicevanjem, da sta v KPP uporabljena različna izraza: v sedmem odstavku 16. člena je zapisano, da prosti vikend pomeni prosto soboto od 00.00 in nedeljo do 24.00, v drugem odstavku 20. člena pa je uporabljen izraz prosta sobota in nedelja. Pritožbeno zavzemanje ni utemeljeno, saj se izraza, uporabljena v obeh določilih, nanašata na isto časovno obdobje znotraj tedna.

9.Izključevanje pravic iz citiranih določil KPP pritožba utemeljuje s sklicevanjem, da sta v KPP uporabljena različna izraza: v sedmem odstavku 16. člena je zapisano, da prosti vikend pomeni prosto soboto od 00.00 in nedeljo do 24.00, v drugem odstavku 20. člena pa je uporabljen izraz prosta sobota in nedelja. Pritožbeno zavzemanje ni utemeljeno, saj se izraza, uporabljena v obeh določilih, nanašata na isto časovno obdobje znotraj tedna.

10.V pritožbi izpostavljeno različno poimenovanje členov KPP (16. člen - Organizacija in razporejanje delovnega časa; 20. člen - Izraba letnega dopusta) ne vpliva na drugačno presojo spora. Prosta sobota in nedelja, ki ju delavec koristi po drugem odstavku 20. člena KPP, se ne štejeta za letni dopust, čeprav sta umeščeni v 20. člen KPP, ki ureja ta institut. Pomensko sta bližje vprašanju organizacije oziroma razporeditve delovnega časa.

10.V pritožbi izpostavljeno različno poimenovanje členov KPP (16. člen - Organizacija in razporejanje delovnega časa; 20. člen - Izraba letnega dopusta) ne vpliva na drugačno presojo spora. Prosta sobota in nedelja, ki ju delavec koristi po drugem odstavku 20. člena KPP, se ne štejeta za letni dopust, čeprav sta umeščeni v 20. člen KPP, ki ureja ta institut. Pomensko sta bližje vprašanju organizacije oziroma razporeditve delovnega časa.

10.V pritožbi izpostavljeno različno poimenovanje členov KPP (16. člen - Organizacija in razporejanje delovnega časa; 20. člen - Izraba letnega dopusta) ne vpliva na drugačno presojo spora. Prosta sobota in nedelja, ki ju delavec koristi po drugem odstavku 20. člena KPP, se ne štejeta za letni dopust, čeprav sta umeščeni v 20. člen KPP, ki ureja ta institut. Pomensko sta bližje vprašanju organizacije oziroma razporeditve delovnega časa.

11.Pravilna je pritožbena navedba, da tako KPP kot Zakon o delovnih razmerjih (ZDR-1; Ur. l. RS, št. 21/2013 in nadaljnji) v ločenih členih urejata razporejanje delovnega časa in izrabo letnega dopusta. To pa še ne pomeni, da določil sedmega odstavka 16. člena KPP in drugega odstavka 20. člena KPP ni dopustno razlagati v medsebojni povezavi. Ključna je vsebina teh določil, ki jo je sodišče prve stopnje tolmačilo pravilno. Iz enakega razloga je neutemeljeno pritožbeno zatrjevanje, da bi v primeru, če bi se pravici izključevali, to moralo biti v KPP izrecno določeno. Vprašanje (ne)izključevanja pravic je stvar razlage vsebine določil, v katerih sta obravnavani pravici urejeni.

11.Pravilna je pritožbena navedba, da tako KPP kot Zakon o delovnih razmerjih (ZDR-1; Ur. l. RS, št. 21/2013 in nadaljnji) v ločenih členih urejata razporejanje delovnega časa in izrabo letnega dopusta. To pa še ne pomeni, da določil sedmega odstavka 16. člena KPP in drugega odstavka 20. člena KPP ni dopustno razlagati v medsebojni povezavi. Ključna je vsebina teh določil, ki jo je sodišče prve stopnje tolmačilo pravilno. Iz enakega razloga je neutemeljeno pritožbeno zatrjevanje, da bi v primeru, če bi se pravici izključevali, to moralo biti v KPP izrecno določeno. Vprašanje (ne)izključevanja pravic je stvar razlage vsebine določil, v katerih sta obravnavani pravici urejeni.

11.Pravilna je pritožbena navedba, da tako KPP kot Zakon o delovnih razmerjih (ZDR-1; Ur. l. RS, št. 21/2013 in nadaljnji) v ločenih členih urejata razporejanje delovnega časa in izrabo letnega dopusta. To pa še ne pomeni, da določil sedmega odstavka 16. člena KPP in drugega odstavka 20. člena KPP ni dopustno razlagati v medsebojni povezavi. Ključna je vsebina teh določil, ki jo je sodišče prve stopnje tolmačilo pravilno. Iz enakega razloga je neutemeljeno pritožbeno zatrjevanje, da bi v primeru, če bi se pravici izključevali, to moralo biti v KPP izrecno določeno. Vprašanje (ne)izključevanja pravic je stvar razlage vsebine določil, v katerih sta obravnavani pravici urejeni.

12.Na drugačno odločitev ne vpliva pritožbeno sklicevanje, da naj bi bil namen citiranih določil KPP izenačiti položaj delavcev z neenakomernim delovnim časom s tistimi, ki delajo v enakomerno razporejenem delovnem času in imajo proste vse vikende. Če bi socialna partnerja želela izenačitev položajev teh delavcev, možnosti dela v neenakomerno razporejenem delovnem času sploh ne bi predvidela. Tudi sicer toženka v odgovoru na pritožbo pravilno poudarja, da enakomerno razporejen delovni čas ne presumira nujno prostega vikenda (traja lahko npr. od torka do sobote).

12.Na drugačno odločitev ne vpliva pritožbeno sklicevanje, da naj bi bil namen citiranih določil KPP izenačiti položaj delavcev z neenakomernim delovnim časom s tistimi, ki delajo v enakomerno razporejenem delovnem času in imajo proste vse vikende. Če bi socialna partnerja želela izenačitev položajev teh delavcev, možnosti dela v neenakomerno razporejenem delovnem času sploh ne bi predvidela. Tudi sicer toženka v odgovoru na pritožbo pravilno poudarja, da enakomerno razporejen delovni čas ne presumira nujno prostega vikenda (traja lahko npr. od torka do sobote).

12.Na drugačno odločitev ne vpliva pritožbeno sklicevanje, da naj bi bil namen citiranih določil KPP izenačiti položaj delavcev z neenakomernim delovnim časom s tistimi, ki delajo v enakomerno razporejenem delovnem času in imajo proste vse vikende. Če bi socialna partnerja želela izenačitev položajev teh delavcev, možnosti dela v neenakomerno razporejenem delovnem času sploh ne bi predvidela. Tudi sicer toženka v odgovoru na pritožbo pravilno poudarja, da enakomerno razporejen delovni čas ne presumira nujno prostega vikenda (traja lahko npr. od torka do sobote).

13.Pritožba navaja, da ni razumnega razloga za različen rezultat, do katerega (izhajajoč iz izpodbijanega stališča sodišča) pride v primeru različnega koriščenja pravic: če delavec najprej koristi prosti vikend v posledici dopusta, mu nato v istem mesecu ne pripada še pravica iz sedmega odstavka 16. člena KPP, če pa najprej koristi pravico iz sedmega odstavka 16. člena KPP, ima v primeru kasnejšega koriščenja dopusta pravico do prostega vikenda zaradi določila drugega odstavka 20. člena KPP. Pritožbena navedba ni utemeljena. Sedmi odstavek 16. člena KPP vsebuje pravilo o najmanj enem prostem vikendu na mesec, kar pomeni, da ima delavec, ki dela v neenakomerno razporejenem delovnem času, lahko tudi več prostih vikendov v mesecu. Za ustrezno organizacijo delovnega procesa in delovnega časa oziroma za realizacijo pravic iz sedmega odstavka 16. člena KPP in drugega odstavka 20. člena KPP je zadolžen delodajalec, delavec pa je v skladu s prvim odstavkom 36. člena ZDR-1 dolžan pravočasno sporočiti podatke, ki vplivajo na izpolnjevanje pogodbenih obveznosti (sem spada tudi najava letnega dopusta).

13.Pritožba navaja, da ni razumnega razloga za različen rezultat, do katerega (izhajajoč iz izpodbijanega stališča sodišča) pride v primeru različnega koriščenja pravic: če delavec najprej koristi prosti vikend v posledici dopusta, mu nato v istem mesecu ne pripada še pravica iz sedmega odstavka 16. člena KPP, če pa najprej koristi pravico iz sedmega odstavka 16. člena KPP, ima v primeru kasnejšega koriščenja dopusta pravico do prostega vikenda zaradi določila drugega odstavka 20. člena KPP. Pritožbena navedba ni utemeljena. Sedmi odstavek 16. člena KPP vsebuje pravilo o najmanj enem prostem vikendu na mesec, kar pomeni, da ima delavec, ki dela v neenakomerno razporejenem delovnem času, lahko tudi več prostih vikendov v mesecu. Za ustrezno organizacijo delovnega procesa in delovnega časa oziroma za realizacijo pravic iz sedmega odstavka 16. člena KPP in drugega odstavka 20. člena KPP je zadolžen delodajalec, delavec pa je v skladu s prvim odstavkom 36. člena ZDR-1 dolžan pravočasno sporočiti podatke, ki vplivajo na izpolnjevanje pogodbenih obveznosti (sem spada tudi najava letnega dopusta).

13.Pritožba navaja, da ni razumnega razloga za različen rezultat, do katerega (izhajajoč iz izpodbijanega stališča sodišča) pride v primeru različnega koriščenja pravic: če delavec najprej koristi prosti vikend v posledici dopusta, mu nato v istem mesecu ne pripada še pravica iz sedmega odstavka 16. člena KPP, če pa najprej koristi pravico iz sedmega odstavka 16. člena KPP, ima v primeru kasnejšega koriščenja dopusta pravico do prostega vikenda zaradi določila drugega odstavka 20. člena KPP. Pritožbena navedba ni utemeljena. Sedmi odstavek 16. člena KPP vsebuje pravilo o najmanj enem prostem vikendu na mesec, kar pomeni, da ima delavec, ki dela v neenakomerno razporejenem delovnem času, lahko tudi več prostih vikendov v mesecu. Za ustrezno organizacijo delovnega procesa in delovnega časa oziroma za realizacijo pravic iz sedmega odstavka 16. člena KPP in drugega odstavka 20. člena KPP je zadolžen delodajalec, delavec pa je v skladu s prvim odstavkom 36. člena ZDR-1 dolžan pravočasno sporočiti podatke, ki vplivajo na izpolnjevanje pogodbenih obveznosti (sem spada tudi najava letnega dopusta).

14.Pritožbeno zavzemanje, da bi sodišče moralo postopati po načelu "v dvomu v korist delavca", ni utemeljeno, saj v citiranih določilih KPP ni nejasnosti, ki bi narekovale uporabo tega načela.

14.Pritožbeno zavzemanje, da bi sodišče moralo postopati po načelu "v dvomu v korist delavca", ni utemeljeno, saj v citiranih določilih KPP ni nejasnosti, ki bi narekovale uporabo tega načela.

14.Pritožbeno zavzemanje, da bi sodišče moralo postopati po načelu "v dvomu v korist delavca", ni utemeljeno, saj v citiranih določilih KPP ni nejasnosti, ki bi narekovale uporabo tega načela.

15.Glede na obrazloženo je zmotno pritožbeno zatrjevanje, da bi toženka morala tožniku omogočiti koriščenje prostega vikenda tudi 29. 8. 2020 in 30. 8. 2020. Sodišče prve stopnje je tožbeni zahtevek utemeljeno zavrnilo.

15.Glede na obrazloženo je zmotno pritožbeno zatrjevanje, da bi toženka morala tožniku omogočiti koriščenje prostega vikenda tudi 29. 8. 2020 in 30. 8. 2020. Sodišče prve stopnje je tožbeni zahtevek utemeljeno zavrnilo.

15.Glede na obrazloženo je zmotno pritožbeno zatrjevanje, da bi toženka morala tožniku omogočiti koriščenje prostega vikenda tudi 29. 8. 2020 in 30. 8. 2020. Sodišče prve stopnje je tožbeni zahtevek utemeljeno zavrnilo.

16.Ker pritožba ni utemeljena, jo je pritožbeno sodišče zavrnilo in izpodbijano sodbo potrdilo (353. člen ZPP).

16.Ker pritožba ni utemeljena, jo je pritožbeno sodišče zavrnilo in izpodbijano sodbo potrdilo (353. člen ZPP).

16.Ker pritožba ni utemeljena, jo je pritožbeno sodišče zavrnilo in izpodbijano sodbo potrdilo (353. člen ZPP).

17.Odločitev o stroških pritožbenega postopka temelji na prvih odstavkih 154. in 165. člena ZPP. Tožnik s pritožbo ni uspel, zato z njo nastale stroške krije sam, toženki pa mora povrniti stroške odgovora na pritožbo. Ob upoštevanju Odvetniške tarife (OT; Ur. l. RS, št. 2/2015 in nadaljnji) ji za to vlogo pripada 250 točk in 5 točk za materialne stroške, kar glede na vrednost odvetniške točke (0,60 EUR) znaša 153,00 EUR. V primeru zamude s plačilom ji tožnik dolguje tudi zakonske zamudne obresti, ki tečejo od naslednjega dne po izteku paricijskega roka, določenega v tej točki izreka, dalje do plačila. Do povračila stroška za posvet s stranko toženka ni upravičena, saj je ta zajet v že priznanih stroških.

17.Odločitev o stroških pritožbenega postopka temelji na prvih odstavkih 154. in 165. člena ZPP. Tožnik s pritožbo ni uspel, zato z njo nastale stroške krije sam, toženki pa mora povrniti stroške odgovora na pritožbo. Ob upoštevanju Odvetniške tarife (OT; Ur. l. RS, št. 2/2015 in nadaljnji) ji za to vlogo pripada 250 točk in 5 točk za materialne stroške, kar glede na vrednost odvetniške točke (0,60 EUR) znaša 153,00 EUR. V primeru zamude s plačilom ji tožnik dolguje tudi zakonske zamudne obresti, ki tečejo od naslednjega dne po izteku paricijskega roka, določenega v tej točki izreka, dalje do plačila. Do povračila stroška za posvet s stranko toženka ni upravičena, saj je ta zajet v že priznanih stroških.

17.Odločitev o stroških pritožbenega postopka temelji na prvih odstavkih 154. in 165. člena ZPP. Tožnik s pritožbo ni uspel, zato z njo nastale stroške krije sam, toženki pa mora povrniti stroške odgovora na pritožbo. Ob upoštevanju Odvetniške tarife (OT; Ur. l. RS, št. 2/2015 in nadaljnji) ji za to vlogo pripada 250 točk in 5 točk za materialne stroške, kar glede na vrednost odvetniške točke (0,60 EUR) znaša 153,00 EUR. V primeru zamude s plačilom ji tožnik dolguje tudi zakonske zamudne obresti, ki tečejo od naslednjega dne po izteku paricijskega roka, določenega v tej točki izreka, dalje do plačila. Do povračila stroška za posvet s stranko toženka ni upravičena, saj je ta zajet v že priznanih stroških.

-------------------------------

-------------------------------

-------------------------------

1Iz neprerekanih navedb toženke izhaja, da je bil v tem mesecu tudi trikrat prost delovnih obveznosti zaporedoma dva dneva, pri čemer ni šlo za soboto in nedeljo.

1Iz neprerekanih navedb toženke izhaja, da je bil v tem mesecu tudi trikrat prost delovnih obveznosti zaporedoma dva dneva, pri čemer ni šlo za soboto in nedeljo.

1Iz neprerekanih navedb toženke izhaja, da je bil v tem mesecu tudi trikrat prost delovnih obveznosti zaporedoma dva dneva, pri čemer ni šlo za soboto in nedeljo.

Zveza:

Zveza:

Zveza:

Kolektivna pogodba za policiste (2012) - člen 16, 16/7, 20, 20/2 Zakon o delovnih razmerjih (2013) - ZDR-1 - člen 36, 36/1

Kolektivna pogodba za policiste (2012) - člen 16, 16/7, 20, 20/2 Zakon o delovnih razmerjih (2013) - ZDR-1 - člen 36, 36/1

Kolektivna pogodba za policiste (2012) - člen 16, 16/7, 20, 20/2 Zakon o delovnih razmerjih (2013) - ZDR-1 - člen 36, 36/1

Pridruženi dokumenti:*

Pridruženi dokumenti:*

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.