Jedro

Do 30. 7. 2014 veljaven ZIZ je v 298.e členu določal, da pregon disciplinskih kršitev zastara v enem letu od dneva kršitve (prvi odstavek 298.e člena ZIZ), v vsakem primeru pa, ko preteče dvakrat toliko časa, kolikor je določeno za zastaranje pregona (šesti odstavek 298.e člena ZIZ).

Izrek

Tožbi se ugodi. Odločba Ministrstva za pravosodje, št. 705-400/2013/9 z dne 21. 6. 2013 se odpravi in se zadeva vrne istemu organu v ponoven postopek.

Tožena stranka je dolžna tožeči stranki povrniti stroške tega postopka v znesku 285,00 € z DDV v roku 15 dni od vročitve te sodbe, od poteka tega roka dalje do plačila z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

Obrazložitev

Z izpodbijano odločbo je bil tožnik spoznan za odgovornega za hujšo disciplinsko kršitev po 11. točki 298.č člena Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju ZIZ), ki jo je storil, ker v izvršilni zadevi Okrajnega sodišča v Kopru, št. In 95/2010 sodišču ni posredoval poročila o opravljenih dejanjih, čeprav ga je sodišče k temu večkrat pozvalo in sicer z dopisi z dne 10. 4. 2012, 4. 5. 2012, 29. 5. 2012, 20. 8. 2012, 17. 9. 2012 in 31. 12. 2012 (1. točka izreka). Na podlagi prvega odstavka 298.b člena v zvezi s prvim odstavkom 298.c člena ZIZ se tožniku izreče disciplinski ukrep javni opomin (2. točka izreka). Ministrstvo za pravosodje v skladu s tretjo alineo drugega odstavka 295. člena ZIZ ter tretjim odstavkom 10. člena Pravilnika o disciplinskem postopku zoper izvršitelja izvršljivo odločbo disciplinskega organa vpiše v evidenco izvršiteljev in namestnikov izvršiteljev (3. točka izreka).

Tožnik se je zoper takšno odločitev pritožil, Disciplinska komisija pri Zbornici izvršiteljev Slovenije pa je kot drugostopni organ z v uvodu navedeno odločbo njegovo pritožbo zavrnila. Iz obrazložitve navedenih odločb izhaja, da je tožnik kot izvršitelj opravljal neposredna dejanja izvršbe v izvršilnem postopku Okrajnega sodišča v Kopru, št. In 95/2010, pri tem pa v omenjenem postopku kljub več pozivom ni posredoval poročila o opravljenih izvršilnih dejanjih. Tožnik je svoj zagovor utemeljeval na dejstvu, da je izvršilna dejanja v konkretnem postopku opravljal njegove tedanji pomočnik, ki je bil zato v skladu s pravili poslovanja njegove pisarne dolžan zahtevo obravnavati celostno in pripraviti tudi poročilo za sodišče. Prvostopni in drugostopni organ se s takšnim stališčem ne strinjata, in navajata, da je vsak izvršitelj sam odgovoren za svoje poslovanje in mora kot nosilec javnega pooblastila skrbeti za to, da je le-to v skladu z določbami ZIZ in Pravilnika o opravljanju službe izvršitelja. Glede na ugotovljeno stanje je bil tožniku izrečen disciplinski ukrep javni opomin.

Tožnik je dne 10. 3. 2015 vložil tožbo zaradi napačno in nepopolno ugotovljenega dejanskega stanja, zmotne uporabe materialnega prava in bistvenih kršitev določb postopka. V tožbi navaja, da je bil v času obravnavanih kršitev za zastaranje disciplinskega pregona predpisan zastaralni rok dveh let, zato je disciplinski postopek zoper izvršitelja zastaral in bi bilo treba postopek ustaviti. Ponovno poudarja, da za ravnanje svojih zaposlenih ni vedel, zato zanj ne more disciplinsko odgovarjati. Predlaga, da sodišče izpodbijano odločbo odpravi in zadevo vrne pristojnemu organu v ponoven postopek. Priglaša tudi stroške tega upravnega spora.

Sodišče je v skladu s prvim odstavkom 38. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) kopijo tožbe s prilogami poslalo v odgovor toženi stranki. Tožena stranka je na vročeno tožbo odgovorila z dopisom, kateremu je priložila kopijo povratnice o vročitvi drugostopne odločbe tožniku dne 23. 2. 2015. Pri tem je pojasnila, da je bila drugostopna odločba prvotno zaradi administrativne napake vročena izvršitelju A.A., ki je bil član disciplinske komisije.

Ker tožena stranka sodišču ni poslala spisov, ki se nanašajo na zadevo, je sodišče toženo stranko z dopisom z dne 13. 5. 2013, katerega je prejela 14. 5. 2015 pozvalo, da v naknadnem roku 15 dni predloži celoten spis, ki se nanaša na zadevo. Pri tem je bila tožena stranka tudi opozorjena, da sme v primeru, da tudi na novo zahtevo ne bo poslala spisov o zadevi ali izjavila, da jih ne more poslati, sodišče odločiti o stvari tudi brez spisov.

Tožba je utemeljena.

Sodišče tožbo, katere po predhodnem preizkusu v skladu s 36. členom ZUS-1 ne zavrže, vroči toženi stranki v odgovor. Pri tem ji določi rok za odgovor (prvi in drugi odstavek 38. člena ZUS-1). Tožena stranka mora v določenem roku poslati vse spise, ki se nanašajo na zadevo. Če tožena stranka tudi na novo zahtevo ne pošlje spisov o zadevi ali če izjavi, da jih ne more poslati, sme sodišče odločiti o stvari tudi brez spisov (tretji odstavek 38. člena ZUS-1).

Kot je zgoraj pojasnjeno, tožena stranka tudi na ponovljeno zahtevo sodišču spisov, ki se nanašajo na zadevo, ni poslala.

V predmetni zadevi je izpodbijana odločba, odločba izdana v disciplinskem postopku, ki je tekel zoper tožnika zaradi storitve hujše disciplinske kršitve po 11. točki 298.č člena ZIZ. Tožeča stranka v vloženi tožbi ugovarja zastaranje pregona. Do 30. 7. 2014 veljaven ZIZ je v 298.e členu določal, da pregon disciplinskih kršitev zastara v enem letu od dneva kršitve (prvi odstavek 298.e člena ZIZ), v vsakem primeru pa, ko preteče dvakrat toliko časa, kolikor je določeno za zastaranje pregona (šesti odstavek 298.e člena ZIZ).

Sodišče v upravnem sporu praviloma odloča na podlagi dejanskih okoliščin, ki so bile ugotovljene v upravnem postopku in izhajajo iz upravnih spisov. Prav zaradi slednjega je tožena stranka tudi dolžna po določbi 38. člena ZUS-1 sodišču poslati vse upravne spise, ki se nanašajo na konkretno zadevo. Ker tožena stranka tega ni storila, sodišče izpodbijane odločbe ni moglo preizkusiti v smeri tožbenih navedb. Opustitev predložitve upravnih spisov sodišču namreč onemogoča presojo zakonitosti postopka pred izdajo izpodbijanega akta, presojo skladnosti podatkov izpodbijane odločbe s podatki iz spisov in s tem povezane presoje zakonitosti izpodbijane odločbe.

Ker izpodbijane odločbe ni mogoče preizkusiti, jo je moralo sodišče na podlagi 3. točke prvega odstavka 64. člena ZUS-1 odpraviti in v skladu s tretjim odstavkom citiranega člena zadevo vrniti organu, ki je izpodbijani upravni akt izdal, v ponoven postopek.

Ker je sodišče tožbi ugodilo in odpravilo izpodbijani akt, je v skladu z določbo tretjega odstavka 25. člena ZUS-1 tožena stranka dolžna tožeči stranki povrniti stroške postopka v skladu s Pravilnikom o povrnitvi stroškov tožniku v upravnem sporu. Po določilu drugega odstavka 3. člena tega pravilnika je tožeča stranka upravičena do povrnitve stroškov postopka v višini 285,00 €, ki jih je sodišče skupaj z DDV naložilo v plačilo toženi stranki.

Obresti od zneska pravdnih stroškov je sodišče tožeči stranki prisodilo od dneva zamude, tožena stranka pa bo prišla v zamudo, če stroškov ne bo poravnala v paricijskem roku (prvi odstavek 299. člena Obligacijskega zakonika – OZ v zvezi z 378. členom OZ - enako tudi načelno pravno mnenje Vrhovnega sodišča Republike Slovenije z dne 13. 12. 2006).