Jedro

Tožena stranka je po presoji sodišča pravilno zaključila, da tožnik nima verjetnega izgleda za uspeh z ugovorom zoper sklep o izvršbi, saj nima lastninske pravice na nepremičnini, ki je predmet izvršbe, z zaznambo spora za pridobitev lastninske pravice pa se pravica na navedeni nepremičnini ne izkaže za verjetno, saj zaznamba spora pomeni le javno objavo pravno pomembnih dejstev.

Izrek

Tožba se zavrne.

Obrazložitev

Z izpodbijano odločbo je služba za brezplačno pravno pomoč Okrožnega sodišča v Kopru zavrnila prošnjo tožeče stranke za dodelitev brezplačne pravne pomoči za ugovor tretjega v izvršilni zadevi Okrajnega sodišča v Kopru, opr. št. In 76/2011. Iz obrazložitve izpodbijane odločbe izhaja, da je bilo z vpogledom v izvršilni spis Okrajnega sodišča v Kopru, opr. št. In 76/2011 ugotovljeno, da se izvršba vodi zoper dolžnika A.A. na predlog upnika B.B. zaradi izterjave pogodbene kazni na podlagi izvršilnega notarskega zapisa. Predmet izvršbe je solastniški delež ½ nepremičnine v lasti A.A., (vpisana v zemljiški knjigi k.o. 2593-C., parc. št. 1485/0 (ID ...)). Iz podatkov v zemljiški knjigi izhaja, da sta solastnika do ½ navedene nepremičnine A.A. in D.D., vpisana pa je zaznamba spora za pridobitev lastninske pravice v korist tožeče stranke in E.E. Skladno s 63. in 64. členom Zakona o zemljiški knjigi (v nadaljevanju ZZK-1) se z zaznambo vpiše pravno dejstvo, pri čemer ima zaznamba pravni učinek javne objave pravnega dejstva, ki se zaznamuje. Zaradi tega z navedeno zaznambo ni mogoče verjetno izkazati, da ima tožeča stranka na predmetu izvršbe pravico, ki preprečuje izvršbo. To pa je pogoj po prvem odstavku 64. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju ZIZ), da tretji sploh lahko vloži ugovor v izvršilnem postopku. Poleg povedanega iz vpisa v zemljiški knjigi tudi nesporno izhaja, da tožeča stranka na nepremičnini, ki je v izvršilnem postopku nima lastninske pravice niti kakšne druge pravice, ki bi preprečevala izvršbo.

Tožeča stranka v tožbi navaja, da je v zvezi z lastninsko pravico na navedeni nepremičnini vložila tožbo, za katero je dobila odobreno brezplačno pravno pomoč. Če bo v pravdnem postopku uspela, v vmesnem obdobju pa bo nepremičnina prodana, ji bo nastala nepopravljiva škoda, saj do novega lastnika, ki jo bo kupil ne bo mogla uveljavljati lastninske pravice nad navedeno nepremičnino. Zato predlaga, da sodišče izpodbijano odločbo razveljavi in ji odobri pravico do brezplačne pravne pomoči. Tožena stranka je sodišču poslala upravne spise, odgovora na tožbo pa ni podala.

Tožba ni utemeljena.

Po presoji sodišča je odločba tožene stranke pravilna in zakonita, ima oporo v citiranih materialnih predpisih ter izhaja iz podatkov v upravnih spisih. Tožena stranka je v obrazložitvi izpodbijane odločbe podala pravilne razloge za svojo odločitev. Sodišče zato v celoti sledi njeni obrazložitvi in ponovno ne navaja razlogov za svojo odločitev (prvi odstavek 71. člena Zakona o upravnem sporu, v nadaljevanju ZUS-1). V zvezi z navedbami v tožbi pa še dodaja: Zakon o izvršbi in zavarovanju v prvem odstavku 64. člena določa, da lahko kdor verjetno izkaže, da ima na predmetu izvršbe pravico, ki preprečuje izvršbo, vloži ugovor zoper sklep o izvršbi in v njem zahteva, naj sodišče izvršbo na ta predmet izreče za nedopustno. V izvršilnem postopku opr. št. In 76/2011, ki se vodi pred Okrajnim sodiščem v Kopru je dolžnik A.A., upnik pa B.B., predmet izvršbe pa je solastniški delež ½ nepremičnine v lasti A.A. Tožeča stranka pa v zemljiški knjigi ni vpisana kot lastnik nepremičnine, ki je predmet izvršbe, pač pa je v zemljiški knjigi vpisana le zaznamba spora za pridobitev lastninske pravice na navedeni nepremičnini v korist tožeče stranke in E.E. Ker torej tožeča stranka nima lastninske pravice na nepremičnini, ki je predmet izvršbe, z zaznambo spora za pridobitev lastninske pravice na nepremičnini, ki je predmet izvršbe, pa se pravica na navedeni nepremičnini ne izkaže za verjetno, saj zaznamba spora pomeni le javno objavo pravno pomembnih dejstev, kot to določata 63. in 64. člen Zakona o zemljiški knjigi.

Glede na vse navedeno je sodišče tožbo, v skladu s prvim odstavkom 63. člena Zakona o upravnem sporu, kot neutemeljeno zavrnilo, saj je ugotovilo, da je bil postopek pred izdajo izpodbijanega upravnega akta pravilen, odločba pa pravilna in na zakonu utemeljena.