- Napreden AI iskalnik za hitro iskanje primerov
- Dostop do celotne evropske in slovenske sodne prakse
- Samodejno označevanje ključnih relevantnih odstavkov
Podobni dokumenti
Ogledaj podobne dokumente za vaš primer.Prijavi se in poglej več podobnih dokumentov
VSL sodba II Cp 428/2013
ECLI:SI:VSLJ:2013:II.CP.428.2013 Civilni oddelek
Povzetek
- Dokazno breme glede pristnosti podpisa na posojilni pogodbi.Ob tem ko je na posojilni pogodbi podpis toženca, je dokazno breme, da na pogodbi ni njegov podpis, na tožencu in ne na tožniku.
- Utemeljenost pritožbe toženca.Pritožba toženca ni utemeljena, saj sodišče prve stopnje pravilno ugotavlja, da je bila posojilna pogodba sklenjena in da toženec ni dokazal, da je vrnil prejeto posojilo.
- Odločitev o stroških začasne zastopnice.Sodišče prve stopnje bo moralo še odločiti o stroških začasne zastopnice.
Z nami najdeš vse. Preizkusi zdaj!
Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Jedro
Ob tem ko je na posojilni pogodbi podpis toženca, je dokazno breme, da na pogodbi ni njegov podpis, na tožencu in ne na tožniku.
Izrek
Pritožba se zavrne in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.
Obrazložitev
1. Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje odločilo, da je toženec dolžan plačati tožniku 50.000,00 EUR in mu povrniti 2.994,40 EUR pravdnih stroškov, oboje z ustreznimi zamudnimi obrestmi.
2. Zoper tako sodbo se iz vseh pritožbenih razlogov pritožuje toženec, ki v pritožbi predlaga, da pritožbeno sodišče ugodi njegovi pritožbi ter izpodbijano sodbo spremeni tako, da stroškovno zavrne tožbeni zahtevek, podrejeno pa, da izpodbijano sodbo razveljavi in zadevo vrne v ponovno odločanje. V pritožbi toženec navaja, da je izpoved tožnikove žene neverodostojna in vzbuja dvom ali je bila ob podpisu pogodbe in izročitvi denarja prisotna. Priča in tožnik si prihajata v nasprotje. Napačno je stališče, da je dokazno breme glede nepristnosti podpisa na tožencu in z izvedencem ni bilo ugotovljeno, da je podpis toženca na posojilni pogodbi pristen. Napačen je tudi zaključek, da toženec ni dokazal, da je posojilo vrnil do dogovorjenega roka, saj posojila sploh ni prejel. Sodišče bi moralo tudi odločiti o stroških začasne zastopnice.
3. Pritožba ni utemeljena.
4. V izvedenih dokazih, zlasti posojilni pogodbi z dne 30. 11. 2007 je imelo sodišče prve stopnje dovolj podlage, da je ugotovilo, da je bila med pravdnima strankama sklenjena posojilna pogodba na podlagi katere je tožnik izročil tožencu 50.000,00 EUR, toženec pa se je zavezal posojilo vrniti do 1. 2. 2009. To ne izhaja samo iz posojilne pogodbe, temveč tudi izpovedi tožnika in njegove žene H, toženec pa nasprotnega dokaza ni predložil tako, da je sodišče prve stopnje pravilno ugodilo tožbenemu zahtevku. Z nasprotnimi pritožbenimi trditvami toženec izpodbija dokazno oceno sodišča prve stopnje v katero pritožbeno sodišče ne dvomi. Ob tem ko je na posojilni pogodbi podpis toženca, je dokazno breme, da na pogodbi ni njegov podpis na tožencu in ne na tožniku, kot neutemeljeno trdi toženec. Prav tako toženec z ničemer ni dokazal, da je vrnil prejeto posojilo. Zapadlost posojila 1. 2. 2009, izhaja iz same posojilne pogodbe. Stroški začasnega zastopanja niso predmet odločanja in bo o tem moralo sodišče prve stopnje še odločiti.
5. Glede na navedeno je bilo pritožbo toženca zavrniti in potrditi izpodbijano sodbo (člen 353 ZPP).