Jedro

Tožnica v obravnavani zadevi predlaga, da sodišče izpodbijani sklep, s katerim je bila zavrnjena njena zahteva za vrnitev v prejšnje stanje vloge, vložene v postopku izdaje dovoljenja za stalno prebivanje družinskemu članu begunca, odpravi in zadevo vrne toženi stranki v ponoven postopek. Glede na to, da je tožena stranka postopek, ki ga je vložila tožnica sicer prepozno, združila s postopki izdaje dovoljenja za stalno prebivanje družinskemu članu ostalih družinskih članov tožnice in v zadevi dne 10. 7. 2020 izdala skupno odločbo, št. 2140-54/2019/13 (1314-04), po mnenju sodišča tožnica ne izkazuje več pravnega interesa za nadaljevanje tega postopka.

Izrek

I. Tožba se zavrže. II. Vsaka stranka nosi svoje stroške postopka.

Obrazložitev

1. Skrbnik v času vložitve tožbe mladoletne tožnice A.A., Center za socialno delo Primorsko - Notranjska enota Postojna, je pri tem sodišču vložila tožbo zoper sklep Ministrstva za notranje zadeve, št. 2140-54/2019/3 (1314-04) z dne 11. 10. 2019, s katero je bil zavržen predlog za vrnitev v prejšnje stanje v postopku izdaje dovoljenja za stalno prebivanje družinskemu članu begunca v zvezi s prošnjami za izdajo dovoljenja za stalno prebivanje družinskemu članu begunca za B.B., C.C., D.D., E.E., F.F., G.G. in H.H., ki je bila predhodno dne 27. 8. 2020 vložena po pooblaščenki.

2. Ministrstvo je kljub vloženi tožbi v tej zadevi dne 4. 12. 2019 nadaljevalo s postopkom in s sklepom št. 2140-54/2019/13 (1314-04) z dne 20. 7. 2019 upravne zadeve izdaje dovoljenja za stalno prebivanje za družinskega člana begunca B.B.. C.C., D.D., E.E., F.F., G.G. in H.H. zaradi združitve družine s A.A. združilo v en postopek ter odločilo, da se prošnje A.A. za izdajo dovoljenja za stalno prebivanje za družinskega člana begunca B.B., C.C., D.D., E.E., F.F., G.G. in H.H., vsi državljani Somalije zavrnejo. Navedeni sklep in odločba sta bila vročena pooblaščencu A.A. in je postala dokončna 23. 7. 2020 ter pravnomočna 25. 8. 2020. 3. Tožnico A.A., ki je bila ob vložitvi tožbe mladoletna, je ob vložitvi tožbe zastopal na podlagi sklepa Okrožnega sodišča v Kopru, IV N 116/2019 z dne 18. 6. 2019 Center za socialno delo Primorsko-Notranjska, enota Postojna, njega pa predstavniki Pravno informacijskega centra nevladnih organizacij - PIC v Ljubljani, med njimi odvetnica I.I., ki je v zadevi vlagala vloge. Po določbi 261. člena Družinskega zakonika (DZ) skrbništvo nad otrokom preneha s pridobitvijo poslovne sposobnosti, to je v konkretnem primeru takrat, ko je tožnica postala polnoletna. Glede na to, da je datum rojstva tožnice 10. 10. 2002, je bilo to dne 10. 10. 2020. Na podlagi petega odstavka 98. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP), ki se v zadevi uporablja na podlagi prvega odstavka 22. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS-1), mora sodišče med postopkom ves čas paziti, ali je tisti, ki nastopa kot pooblaščenec, upravičen za zastopanje. Če ugotovi, da tisti, ki nastopa kot pooblaščenec, ni upravičen za zastopanje, razveljavi opravljena pravdna dejanja, razen če jih je stranka pozneje odobrila. Sodišče je glede na navedeno določilo zastopnico tožnice pozvalo, da v roku 15 dni posreduje pravno veljavno pooblastilo za zastopanje tožnice A.A.. Poziv je bil zastopnici vročen dne 25. 2. 2021. Zastopnica pa do izdaje predmetnega sklepa ni predložila pravno veljavnega pooblastila za zastopanje tožnice A.A..

4. Sodišče je tožbo zavrglo.

5. V skladu s prvim odstavkom 2. člena ZUS-1 sodišče v upravnem sporu odloča o zakonitosti dokončnih upravnih aktov, s katerimi se posega v tožnikov pravni položaj, o zakonitosti drugih aktov pa le, če tako določa zakon. Vsak, ki zahteva sodno varstvo svojih pravic in pravnih interesov s tožbo v upravnem sporu, mora za to izkazati pravni interes (3. točka prvega odstavka 36. člena ZUS-1). Ta se kaže v tem, da bi morebitna ugoditev tožbi zanj pomenila izboljšanje pravnega položaja, ki ga brez vložene tožbe ne bi mogel doseči. Pravni interes mora obstajati ves čas postopka, na njegov obstoj pa je sodišče dolžno paziti po uradni dolžnosti (drugi odstavek 36. člena ZUS-1).

6. Tožnica v obravnavani zadevi predlaga, da sodišče izpodbijani sklep, s katerim je bila zavrnjena njena zahteva za vrnitev v prejšnje stanje vloge, vložene v postopku izdaje dovoljenja za stalno prebivanje družinskemu članu begunca odpravi in zadevo vrne toženi stranki v ponoven postopek. Glede na to, da je tožena stranka postopek, ki ga je vložila tožnica sicer prepozno, združila s postopki izdaje dovoljenja za stalno prebivanje družinskemu članu ostalih družinskih članov tožnice in v zadevi dne 10. 7. 2020 izdala skupno odločbo, št. 2140-54/2019/13 (1314-04), po mnenju sodišča tožnica ne izkazuje več pravnega interesa za nadaljevanje tega postopka. Odločba, s katero je bila njena vloga zavrnjena, je bila dne 23. 7. 2020 vročena pooblaščenki tedaj še mladoletne tožnice, ki zoper navedeni sklep in odločbo ni vložila tožbe v upravnem sporu, niti ni v zadevnem upravnem sporu predlagala razširitve tožbe in je tako odločba postala pravnomočna dne 25. 8. 2020. 7. V skladu s 3. alinejo prvega odstavka 36. člena ZUS-1 sodišče v primeru, če tožnik v tožbi ne uveljavlja kakšne svoje pravice ali pravne koristi, tožbo s sklepom zavrže. Tožnica v obravnavani zadevi, kot je obrazloženo zgoraj z izpodbijano tožbo, svojega pravnega položaja ne more izboljšati, zato po presoji sodišča ne izkazuje pravnega interesa za tožbo. Sodišče je zato na podlagi drugega odstavka 36. člena ZUS-1 iz razloga 3. točke prvega odstavka 36. člena ZUS-1 tožbo zavrglo.

8. Izrek o stroških temelji na določbi četrtega odstavka 25. člena ZUS-1, po kateri trpi vsaka stranka stroške postopka, če sodišče tožbo zavrže.