Jedro

Toženec je tekom postopka plačal vtoževano glavnico v višini 225,72 EUR in s tem pripoznal vtoževano terjatev, ki jo je tožnica terjala iz naslova plačila zneskov sredstev rezervnega sklada. S tem ji je pripoznal tudi aktivno legitimacijo za takšno tožbo, zato nadaljnje ugotovitve glede upravnika stavbe in njegove upravičenosti terjanja plačila zneskov rezervnega sklada niso bile potrebne.

Obresti kot akcesorna obveznost delijo usodo glavne obveznosti, zato je sodišče prve stopnje tožnici utemeljeno priznalo tudi zakonske zamudne obresti.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.

II. Tožena stranka je dolžna v roku 8 dni povrniti tožeči stranki stroške pritožbenega postopka v višini 183 EUR, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od naslednjega dne po poteku roka do plačila.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je s sklepom odločilo, da se vloga tožene stranke (toženca) z dne 18. 8. 2022 ne upošteva ter vzelo na znanje delni umik tožbe z dne 30. 11. 2022 in postopek ustavilo za znesek glavnice v višini 225,72 EUR (I. in II. točka izreka odločbe, ki nista izpodbijani). Nadalje je razsodilo, da je toženec dolžan tožeči stranki (tožnici) na fiduciarni račun v roku 8 dni plačati zakonske zamudne obresti, ki tečejo od posameznih zneskov v višini 18,81 EUR od datumov zapadlosti do plačila, kot izhaja iz III. točke izreka odločbe sodišča prve stopnje. Glede stroškov je odločilo, da mora toženec v 8 dneh od vročitve sodbe povrniti tožnici njene pravdne stroške v znesku 705,31 EUR, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi (IV. točka izreka).

2. Zoper sodbo (torej III. In IV. točko izreka) se pritožuje toženec, brez izrecne navedbe pritožbenih razlogov. Navaja, da pogodba ni sklenjena na pravilen način, da zapisnika sestanka o potrditvi ponudbe z več kot 50 % etažnih lastnikov, za katerega je tožnica navedla, da ga ima, ni predložila, saj ta ne obstaja in da naj upravnik dokaže sklenitev z zapisnikom o določitvi upravnika. Predlaga zaslišanje A. A. o tem, kako je bilo s podpisi o strinjanju s pogodbo. Pojasnjuje, da mu v stanovanje zamaka s strehe in za to pošilja dokaze, napaka do danes ni bila odpravljena. Ker upravnik ni več upravnik njihove enote, bi morale biti zamudne obresti plačane novemu upravniku, potrebna bi bila tudi revizija plačil rezervnega sklada. Ni prikazano, kateri pravdni stroški so upoštevani. Z obvestilom o umiku tožbe so vsi pravdni stroški zapadli ali so strošek sodnice in niso 705 EUR.

3. Tožnica v odgovoru na pritožbo tej nasprotuje in predlaga njeno zavrnitev. Gre za spor majhne vrednosti in ugovori vezani na ugotovljeno dejansko stanje niso dopustni. Vprašanje domnevnega zamakanja ni predmet tega postopka. Toženec je sam priznal svoj dolg, ko je plačal svojo obveznost. Ker je plačal glavnico, je tožnica umaknila zahtevek za plačilo glavnice, vztraja pa pri plačilu obresti in stroškov. Akcesorne obveznosti delijo usodo glavne obveznosti. Tudi stroški so nastali upravičeno, saj toženec ni pravočasno plačal svoje obveznosti.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. V konkretni zadevi gre v skladu s prvim odstavkom 443. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) za spor majhne vrednosti. Sodba in sklep, s katerim je končan spor v postopku v sporih majhne vrednosti, se smeta izpodbijati samo zaradi bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz drugega odstavka 339. člena ZPP (absolutno bistvenih kršitev določb pravdnega postopka) in zmotne uporabe materialnega prava ( prvi odstavek 458. člena ZPP).

6. Zaradi zmotno in nepopolno ugotovljenega dejanskega stanja torej sodbe v sporih majhne vrednosti ni dopustno izpodbijati, zato na vse tovrstne pritožbene navedbe sodišče druge stopnje ne odgovarja, kar velja tudi glede v pritožbi predlaganega zaslišanja priče. 7. Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da je toženec tekom postopka plačal vtoževano glavnico v višini 225,72 EUR in s tem pripoznal vtoževano terjatev, ki jo je tožnica terjala iz naslova plačila zneskov sredstev rezervnega sklada. S tem ji je pripoznal tudi aktivno legitimacijo za takšno tožbo, zato nadaljnje ugotovitve glede upravnika stavbe in njegove upravičenosti terjanja plačila zneskov rezervnega sklada niso bile potrebne.

8. Toženec nadalje podaja pritožbene navedbe glede zamakanja s strehe, kar, kot utemeljeno navaja tožnica v odgovoru na pritožbo, ni predmet tega postopka. Na te, za odločitev nerelevantne pritožbene navedbe, zato sodišče druge stopnje ne odgovarja.

9. Kot že navedeno, je toženec s plačilom glavnice pripoznal vtoževano terjatev v tem delu. Tožnica je v tem delu zahtevek umaknila, vztrajala je le pri plačilu obresti in stroškov postopka. Obresti kot akcesorna obveznost delijo usodo glavne obveznosti, zato je sodišče prve stopnje tožnici utemeljeno priznalo tudi zakonske zamudne obresti od nepravočasno plačanih zneskov rezervnega sklada od dneva zapadlosti vsakega posameznega zneska do njegovega dejanskega plačila.

10. Neutemeljene so tudi pritožbene navedbe glede priznanih pravdnih stroškov. Sodišče prve stopnje je v 17. točki utemeljeno obrazložilo, zakaj gre tožnici 705,31 EUR pravdnih stroškov. Drugačne pritožbene navedbe, da naj bi bili to stroški sodnice oziroma, da naj bi z umikom zapadli, niso utemeljene. Odločitev o stroških temelji na določbah 154. in 155. člena ZPP. Tožnica je s svojim zahtevkom v celoti uspela, zato ji je toženec dolžan povrniti njene potrebne pravdne stroške.

11. Toženec s pritožbo ni uspel, tožnica pa je priglasila stroške za obrazložen odgovor na pritožbo, ki jih je tožnici v skladu s 154. členom ZPP in prvim odstavkom 165. člena ZPP dolžan povrniti toženec. Ti stroški predstavljajo stroške za sestavo odgovora na pritožbo po odvetniku, 250 odvetniških točk, kar ob upoštevanju vrednosti odvetniške točke (0,60 EUR) znaša 150 EUR, skupaj z 22 % DDV pa potrebni stroški pritožbenega postopka tožnice znašajo 183 EUR.