Jedro

Okoliščina, da je ena izmed strank postopka zaposlena na sodišču, ki obravnava predmetno zadevo, je v določenih primerih lahko razlog za prenos pristojnosti. Vendar pa ta okoliščina ni takšna, da bi sama po sebi narekovala ugoditev predlogu. Odločitev o predlogu je odvisna od vseh okoliščin primera.

Izrek

Predlog se zavrne.

Obrazložitev

Udeleženec zapuščinskega postopka M. S. je podal predlog za določitev drugega stvarno pristojnega sodišča. Navaja, da so stranke v postopku njeni otroci, eden izmed njih je tudi predlagatelj. Ena izmed strank, njegova sestra C. P., je zaposlena na Okrožnem in Okrajnem sodišču v A. kot administratorka, in sicer že od leta 1998 dalje. Navedeno po predlagateljevem mnenju predstavlja objektivno zunanjo okoliščino, ki lahko vpliva na postopek pri naslovnem sodišču. Vsi zaposleni se namreč med seboj poznajo in vsakodnevno srečujejo ter med seboj komunicirajo.

Zaupanje predlagatelja v tem postopku je iz več razlogov omajano. Predlagatelj je namreč po oporoki dedič zaščitene kmetije, njegovi sodediči (torej tudi sestra C. P.) pa to oporoko spodbijajo. Poleg tega so proti predlagatelju vložili predlog za izdajo začasne odredbe, ki mu je sodišče ugodilo.

Okoliščina, da je ena izmed strank predmetnega zapuščinskega postopka zaposlena pri istem sodišču, je po njegovem takšne narave, da predstavlja tehten razlog za prenos pristojnosti. Predlagatelj se sklicuje na bistveno podobni zadevi, v katerih je vrhovno sodišče predlogoma ugodilo. Gre za zadevi I R 60/2001 in I R 18/2001. Okrajno sodišče v A. je predlog predložilo vrhovnemu sodišču. Pojasnilo je, da je dedinja C. P. zaposlena na Okrajnem sodišču v A. kot referentka II na oddelku izvršbe.

Predlog ni utemeljen.

Vrhovno sodišče lahko na podlagi 67. člena Zakona o pravdnem postopku (Uradni list RS, št. 26/99 in nasl.) na predlog stranke ali pristojnega sodišča določi, da v zadevi postopa drugo stvarno pristojno sodišče, če je očitno, da se bo tako laže opravil postopek, ali če so za to drugi tehtni razlogi.

Okoliščina, da je ena izmed strank postopka zaposlena na sodišču, ki obravnava predmetno zadevo, je v določenih primerih lahko razlog za prenos pristojnosti. Takšni sta bili tudi zadevi, na kateri se sklicuje predlagatelj. Vendar pa ta okoliščina ni takšna, da bi sama po sebi narekovala ugoditev predlogu. Odločitev o predlogu je odvisna od vseh okoliščin primera. Gre za vprašanje, kakšno delo opravlja ta oseba, kako veliko je sodišče, kakšna je narava spora in tudi kakšna je narava postopka. V obravnavani zadevi gre za zapuščinski postopek. Posebnost zapuščinskega postopka je, da naj se po eni strani opravi hitro, dalje je v samem zakonu izražena težnja, da naj se opravi pri sodišču z zakonom določene krajevne pristojnosti(1) ter pravilo, po katerem zapuščinsko sodišče v številnih primerih stranke napoti na pravdo. Tak primer je tudi okoliščina, če je sporna veljavnost oporoke. Če bodo glede tega vprašanja, na katerega se opira predlagatelj, sporna dejstva, potem o teh vprašanjih zapuščinsko sodišče niti ne bo samo odločalo (1. točka drugega odstavka 210. člena ZD). Okrajno sodišče v A. poleg tega ne spada med manjša sodišča v državi (po letnem razporedu dela gre za sodišče s 14 sodniki), udeleženka postopka pa je zaposlena kot referentka na drugem oddelku tega sodišča. Ta okoliščina pa sama po sebi ni tehten razlog za delegacijo pristojnosti. V skladu z določbami Zakona o sodniški službi (Uradni list RS, št.19-781/1994 do Uradni list RS, št. 57-3030/2007; ZSS) mora namreč sodnik ves čas opravljati svojo sodniško službo tako, da varuje ugled in nepristranskost sojenja. Zato je bilo treba predlog za določitev drugega stvarno pristojnega sodišča zavrniti.

Op. št. (1): Prim. specialno določbo 178. člena Zakona o dedovanju (Ur. l. SRS, št. 15/76 do 83/01, ZD), ki določa, da stranke ne morejo sporazumno spremeniti stvarne in krajevne pristojnosti.