Jedro

Ena od temeljnih pravil zakonske odreditve stroškov kazenskega postopka je, da jih mora ne glede na izid postopka povrniti tisti, ki jih je povzročil po svoji krivdi. Navedeno pravilo velja za vse procesne udeležence, razen za državnega tožilca. Kdaj gre za stroške, ki jih je procesni udeleženec povzročil po svoji krivdi, pa je dejansko vprašanje, ki ga je sodišče prve stopnje pravilno rešilo in stroške vročanja v znesku 52,56 EUR utemeljeno naložilo priči kot krivdno povzročene.

Izrek

I. Pritožba priče V.V. se zavrne kot neutemeljena.

II. V.V. je dolžna plačati sodno takso v znesku 30,00 EUR.

Obrazložitev

1. Okrožno sodišče na Ptuju je s sklepom I K 16394/2010 z dne 10. 4. 2017 na podlagi določbe prvega odstavka 94. člena Zakona o kazenskem postopku (v nadaljevanju ZKP) sklenilo, da je priča V.V. dolžna ne glede na izid kazenskega postopka, v kazenski zadevi zoper obdolženi C.D. in M.C., zaradi kaznivega dejanja po tretjem v zvezi s prvim odstavkom 234.b člena v zvezi s členom 25 Kazenskega zakonika (v nadaljevanju KZ-1), v roku 15 dni od pravnomočnosti sklepa plačati stroške vročanja v znesku 52,56 EUR.

2. Zoper ta sklep se je pravočasno pritožila priča V.V. V pritožbi navaja, da je bila sodna pošiljka naslovljena na napačen naslov, da je sodišče prve stopnje obvestila o tem, da je spremenila naslov prebivališča, da ji je žal, da so stroški vročanja po pooblaščenem vročevalcu nastali, ni pa jih ona povzročila. Plačilo teh stroškov bi bilo zaradi majhne pokojnine njej v večje breme.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Ena od temeljnih pravil zakonske odreditve stroškov kazenskega postopka je, da jih mora ne glede na izid postopka povrniti tisti, ki jih je povzročil po svoji krivdi. Navedeno pravilo velja za vse procesne udeležence, razen za državnega tožilca. Kdaj gre za stroške, ki jih je procesni udeleženec povzročil po svoji krivdi, pa je dejansko vprašanje, ki ga je sodišče prve stopnje pravilno rešilo in stroške vročanja v znesku 52,56 EUR utemeljeno naložilo priči kot krivdno povzročene. Ugotovilo je namreč, da sodna pošiljka, ki jo je naslovilo na sodišču znan naslov priče Z.H. 28/a, ni bila vročena priči po njeni krivdi. Poštar je pustil obvestilo o dospeli sodni pošiljki, priča pa je ni dvignila, vsled česar je bilo vročanje na opisan način neuspešno. Zato je sodišče prve stopnje vročitev opravilo po pooblaščenem vročevalcu, ki je priglasil stroške vročanja, katere je sodišče prve stopnje utemeljeno naložilo v plačilo priči. Pritožbene navedbe, da je priča tekom sodnega postopka spremenila naslov prebivanja, kar je razvidno iz uradnih evidenc UEM, vsled česar bi ji sodišče moralo sodno pošiljko nasloviti na nov naslov, in sicer Z.H. 48, nimajo nobene teže. Iz podatkov kazenskega spisa ni razvidno, da bi priča obvestila sodišče o spremembi naslova bivanja, pa tudi, da je na naslovu Z.H. 48/a prejemala sodno pošto tudi po datumu, ki ga navaja v pritožbi in od katerega dalje, to je 1. 6. 2016, biva na novem naslovu - vročitvi dne 29. 9. 2016 in dne 6. 1. 2017 (list. št. 704 in 713). Pri ni prezreti, da je bila priča ob zaslišanju na sodišču dne 26. 2. 2010 poučena, da mora sodišču sporočiti vsako spremembo naslova ali prebivališča. 5. Iz navedenih razlogov je pritožbeno sodišče o pritožbi priče odločilo, kot je razvidno iz izreka tega sklepa (tretji odstavek 402. člena ZKP).

6. V posledici neuspele pritožbe je pritožnica dolžna plačati sodno takso, ki je odmerjena po Zakonu o sodnih taksah in po tar. št. 74013 Taksne tarife.