Jedro

Sodišče mora v predlagalnem postopku pred odločitvijo seznaniti nasprotno stranko o vloženem predlogu in ji dati možnost, da se izjavi o predlagani razveljavitvi (spremembi) potrdila o pravnomočnosti ali izvršljivosti.

Izrek

I. Pritožbi se ugodi, sklep se razveljavi in se zadeva vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

II. Odločitev o stroških tega pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z v uvodu navedenim sklepom razveljavilo potrdilo o pravnomočnosti in izvršljivosti sklepa o izvršbi VL 63265/2020, ki ga je 10. 9. 2020 izdalo Okrajno sodišče v Ljubljani (I. točka izreka). Razveljavilo je sklep o izvršbi VL 63265/2020 z dne 24. 8. 2020 (II. točka izreka) ter sklenilo, da bo o zahtevku in stroških odločalo v pravdnem postopku Okrožno sodišče v Celju (III. točka izreka). Ugotovilo je, da je 13. 10. 2020 dolžnik vložil predlog za razveljavitev klavzule pravnomočnosti in izvršljivosti sklepa o izvršbi z ugovorom zoper sklep o izvršbi. Vročitev sklepa o izvršbi, naslovljenega na dolžnika, pisanje pa je sprejel upnik, je bila nepravilna in s tem neveljavna, saj se dolžnik dejansko ni seznanil s prejetim pisanjem ter je bil prikrajšan za pravico do sodelovanja v postopku in do vložitve pravnega sredstva. Zato nista nastopila pravnomočnost in izvršljivost sklepa o izvršbi.

2. Zoper ta sklep sodišča prve stopnje vlaga pritožbo upnik po pooblaščeni odvetniški pisarni iz vseh pritožbenih razlogov po prvem odstavku 338. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju: ZPP) v zvezi s 366. členom ZPP in 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju: ZIZ). V pritožbi navaja, da je sodišče glede vprašanja vročitve odločilo v škodo upnika ne da bi mu dalo možnost, da poda navedbe in predlaga dokaze, da je bila vročitev opravljena pravi osebi in zakonito, s čimer je v škodo upnika prekršilo načelo kontradiktornosti postopka. Zaključek sodišča, da g. S. ni imel pooblastila za sprejemanje pisanj, je enostranski.

3. Dolžnik po pooblaščeni odvetniški družbi v odgovoru na pritožbo navaja, da 42. člen ZIZ za primer, ko se zahteva razveljavitev neutemeljenega potrdila o izvršljivosti, ne predpisuje, da bi bilo treba pred odločitvijo o predlogu opraviti glavno obravnavo oziroma nasprotni stranki omogočiti predhodno izjavitev o predlogu.

4. Pritožba je utemeljena.

5. Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da je 13. 10. 2020 dolžnik vložil predlog za razveljavitev klavzule pravnomočnosti in izvršljivosti sklepa o izvršbi z ugovorom zoper sklep o izvršbi (2. točka obrazložitve sklepa). To ni sporno v tem pritožbenem postopku.

6. ZIZ v drugem odstavku 42. člena določa, da neutemeljeno potrdilo o izvršljivosti iz prejšnjega odstavka razveljavi na predlog ali po uradni dolžnosti s sklepom sodišče oziroma organ, ki ga je izdal. V tem členu ZIZ sicer res izrecno ne določa, da bi moralo omogočiti nasprotni stranki predhodno izjavitev o predlogu, kot navaja dolžnik v odgovoru na pritožbo, vendar to izhaja iz bistva sodnega postopka. Sodišče mora tudi v primerih, ko ni jasne in nedvoumne zakonske norme, ki bi določala, ali je neko vlogo treba vročiti nasprotniku v opredelitev ali ne, izhajati iz težnje po varovanju bistva človekove pravice do izjave, ki je v tem, da se lahko posameznik izjavi o vsem kar je pomembno za odločitev o njegovi pravici in sicer tako o dejanskih kot o pravnih vidikih zadeve. Zato mora sodišče v predlagalnem postopku pred odločitvijo seznaniti nasprotno stranko o vloženem predlogu in ji dati možnost, da se izjavi o predlagani razveljavitvi (spremembi) potrdila o pravnomočnosti ali izvršljivosti1. To mora storiti tudi če je še tako prepričano v utemeljenost predloga dolžnika. Upnik v pritožbi utemeljeno navaja, da mu sodišče prve stopnje glede vprašanja vročitve ni dalo možnosti, da poda navedbe in predlaga dokaze, da je prekršilo načelo kontradiktornosti postopka (kar je bistvena kršitev določb pravnega postopka po 8. točki drugega odstavka 339. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ) in da je enostranski zaključek sodišča, da g. S. ni imel pooblastila za sprejemanje pisanj. Sodišče druge stopnje je ugotovilo, da glede naravo kršitve postopka, zlasti zaradi zagotavljanja pravice do pritožbe po 25. členu Ustave RS, te ne more samo odpraviti. Ugodilo je pritožbi upnika, razveljavilo sklep sodišča prve stopnje in mu zadevo vrnilo v nov postopek (prvi odstavek 354. člena ZPP v zvezi s 3. točko 365. člena ZPP in 15. členom ZIZ).

7. V novem postopku naj sodišče prve stopnje vroči predlog dolžnika za razveljavitev klavzule pravnomočnosti in izvršljivosti v izjavo upniku, izvede relevantne dokaze in ponovno odloči o zadevi.

8. Odločitev o stroških tega pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo (tretji odstavek 165. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

1 Sklepa VSL I Cpg 274/2018, VSL III Ip 2544/2015.