Jedro

Ker je tožnica pridobila lastninsko pravico na nepremičnini originarno na podlagi odločbe državnega organa, veže navedena odločitev toženca tudi v primeru, če bi se izkazalo, da je toženec dejansko zgradil prizidek k hiši na nepremičnini, ki je bila predmet prodaje na javni dražbi, saj je bilo ugotovljeno, da je bil toženec seznanjen z izvršilnim postopkom.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se potrdita sodba in sklep sodišča prve stopnje.

II. Pritožba toženca z dne 21. 10. 2013 se zavrže.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo in sklepom odločilo, da je toženec dolžan opustiti vsakršno poseganje v lastninsko pravico tožeče stranke, ki jo ima na nepremičnini parc. št. 246/343 k.o. X. z ID znakom 000 in parc. št. 2164-246/342 k.o. X. z ID znakom 001, da je dolžan na vhodnih vratih nepremičnine na naslovu L. odstraniti ključavnico v 15 dneh pod izvršbo (točka I/I) ter da se mu prepoveduje v bodoče menjati ključavnico na vhodnih vratih ali s kakršnimi koli drugimi ravnanji posegati v nepremičnino last tožeče stranke (točka I/II), v nasprotnem primeru se tožencu izreče denarna kazen v višini 3.000,00 EUR. Sodišče lahko izda nov sklep, s katerim določi tožencu nov rok za izpolnitev obveznosti in izreče novo denarno kazen, višjo kot v prejšnjem sklepu, za primer, če toženec niti v novem roku ne izpolni obveznosti, tako bo postopalo sodišče tudi vnaprej, vse dokler seštevek denarnih kazni iz posameznih sklepov ne doseže 41.000,00 EUR (točka I/III). Prvo sodišče je zavrnilo nasprotni tožbeni zahtevek toženca, da je tožnica dolžna opustiti vsakršno poseganje v lastninsko pravico toženca in da se ji v bodoče prepoveduje menjati ključavnico na vhodnih vratih stavbe L., izjemoma to lahko stori le na podlagi dogovora pravdnih strank, v nasprotnem se ji izreče denarna kazen v višini 3.000,00 EUR, tako pa naj postopa sodišče tudi naprej, vse dokler seštevek kazni in posameznih sklepov ne doseže 30.000,00 EUR (točka II). Prvo sodišče je zavrglo nasprotno tožbo v delu podrednega tožbenega zahtevka, v katerem je toženec zahteval, da se sodno oceni vrednost lastninskega deleža toženca na stavbi L. in naloži plačilo te vrednosti v breme tožeče stranke (točka III). Prvo sodišče je tudi odločilo, da je tožeča stranka dolžna povrniti toženi stranki pravdne stroške, vendar ni navedlo višine tega zneska, kar sicer izhaja iz obrazložitve odločbe (točka IV/I) (1).

2. Pritožbeno sodišče je zavrglo pritožbo toženca z dne 21. 10. 2013 (2), ker pritožba ni bila vložena v petnajstdnevnem pritožbenem roku. Toženec je prejel sodbo 26. 9. 2013, pritožbeni rok pa se je iztekel 11. 10. 2013. Pritožbeno sodišče je upoštevalo pritožbo z dne 11. 10. 2013, ki jo je sodišče prve stopnje prejelo 14. 10. 2013, ker je bila prvemu sodišču poslana priporočeno 11. 10. 2013. 3. Toženec vlaga laično pritožbo zoper sodbo in sklep zaradi zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja in v nadaljevanju v pritožbi navaja, da je prizidek k stanovanjski hiši last toženca. Nihče od toženca ni odkupil prizidka k stanovanjski hiši, ta prizidek pa tudi ni bil predmet cenilnega elaborata, ki je bil izdelan v izvršilnem postopku, saj cenilec ni upošteval kvadrature prizidka. Tožeča stranka je na javni dražbi kupila hišo, ne da bi vedela, da je k tej hiši zgrajen tudi prizidek, ki je last toženca in ni vpisan v zemljiško knjigo. Tožnica ni imela nobenih pripomb na prizidek k hiši, čeprav je bil zgrajen na njenem zemljišču. Toženec bi lahko dokazal, da tožnica pri nakupu stanovanjske hiše ni plačala prizidka, ki ga je zgradil toženec, če bi se izmerila površina hiše. Prvo sodišče je v tem delu nepopolno ugotovilo dejanske okoliščine. Družina toženca že več kot leto živi v prizidku, na naslovu A., je toženec živel v najeti garsonjeri le toliko časa, da je usposobil prizidek k hiši za normalno bivanje. Občina je dala tiho soglasje, da prizidek lahko stoji na njenem zemljišču. Toženec je vstopil v stanovanjsko hišo, da bi zavaroval svojo nepremičnino in svoje premoženje. 8. člen Stvarnopravnega zakonika (3) določa, da če nekdo s soglasjem lastnika nepremičnine postavi, prizida ali izboljša zgradbo na nepremičnini, ne dobi lastninske pravice, lahko pa od lastnika zahteva tisto, kar je bil obogaten. Toženec je vložil znatna sredstva v vzdrževanje hiše, opravil je številna gradbena dela, zato iz previdnosti podrejeno navaja, da v primeru, če bi se moral izseliti iz prizidka, mu sodišče mora prisoditi pošteno odškodnino. Vrednost opravljenih del in prizidka toženec ocenjuje v vrednosti 15.000,00 EUR. Toženec bo zapustil prizidek k hiši, ko bo tožeča stranka plačala stroške gradnje prizidka.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Iz dejanskih ugotovitev prvega sodišča izhaja, da je tožnica lastnica nepremičnin parc. št. 246/343 in 246/342 obe k.o. X. (ID 000 in 001), ki sta nastali v parcelacijskem postopku iz prvotne nepremičnine parc. št. 246/274 k.o. X. V naravi navedeni parceli predstavljata objekt – stanovanjsko hišo na naslovu L. s pripadajočim zemljiščem. Tožnica je pridobila lastninsko pravico na nepremičnini parc. št. 246/274 k.o. X. v deležu 484/1000, kjer se nahaja objekt, z nakupom na javni dražbi, kot to izhaja iz sklepa o domiku In 141/2005 z dne 2. 7. 2010 in sklepa o izročitvi nepremičnine In 141/2005 z dne 14. 9. 2010, v preostalem delu pa je bila že prej vpisana kot lastnica nepremičnine v deležu 516/1000. Z nakupom nepremičnine na javni dražbi je postala izključna lastnica parc. št. 246/274, k.o. X. 6. Pravnomočni sklep o izročitvi nepremičnine tožeči stranki je odločba državnega organa, na podlagi katere je tožnica originarno pridobila lastninsko pravico na nepremičnini parc. št. 246/274, k.o. X., v deležu 484/1000 (4). Ker je tožnica pridobila lastninsko pravico na nepremičnini originarno na podlagi odločbe državnega organa, veže navedena odločitev toženca tudi v primeru, če bi se izkazalo, da je toženec dejansko zgradil prizidek k hiši na nepremičnini, ki je bila predmet prodaje na javni dražbi.

7. Toženec je v postopku pred sodiščem prve stopnje smiselno zatrjeval, da je bilo v izvršilnem postopku upoštevano, da ima lastninskopravna upravičenja na nepremičnini, ker je zgradil prizidek, ker je tožeča stranka na podlagi sklepa o domiku in sklep o izročitvi nepremičnine kupcu, kupila le solastninski delež nepremičnine v višini 484/1000. Te trditve so bile izpodbite s vpogledom v zemljiškoknjižne podatke, iz katerih izhaja, da je tožeča stranka na javni dražbi res kupila le lastninski delež nepremičnine do 484/1000, vendar zato, ker je bila že prej lastnica preostalega dela nepremičnine v delu 516/1000. 8. Iz trditvene podlage toženca izhaja, da je bil seznanjen z izvršilnim postopkom. Toženec je zato imel možnost v izvršilnem postopku uveljaviti vsa pravna sredstva, s katerimi bi lahko dokazoval obstoj solastninske pravice na objektu in nepremičnini. Takšno sodno varstvo bi moral zahtevati v izvršilnem postopku, še posebej z razloga, ker je iz zemljiškoknjižnih podatkov izhajalo, da je nepremičnina, na kateri je tudi stanovanjski objekt, ki je bila predmet javne dražbe, izključna last toženčeve sestre. Ob takšnih dejanskih ugotovitvah pa toženec v tem postopku, glede na trditveno podlago nima (več) pravnega varstva proti tožeči stranki, ki je kupila nepremičnino na javni dražbi in pridobila lastninsko pravico originarno z odločbo državnega organa, četudi bi se izkazalo, da je toženec pridobil (so)lastninsko pravico na nepremičnini in prizidku z gradnjo na tujem zemljišču pred prodajo nepremičnine.

9. Pritožbeno sodišče tudi pritrjuje ugotovitvam prvega sodišča, da je bil v cenitvenem poročilu, na podlagi katerega je bila realizirana javna dražba, zajet celoten stanovanjski objekt, kar potrjujejo fotografije in orto-foto posnetek, da je stanovanjska hiša, ki je bila predmet javne dražbe povsem identična stanju, kot je tudi danes. V spis je tožeča stranka predložila številno dokumentacijo z oznakami objekta in parcel, s pomočjo katerih bi toženec lahko natančno navedel, kateri del objekta predstavlja prizidek, ki naj bi ga zgradil. Iz priložene dokumentacije izhajajo natančni podatki o površini objekta, ki ga je tožeča stranka kupila na javni dražbi, toženec pa je pavšalno zatrjeval drugačne izmere, pri tem pa ni predložil nobenega dokaza, ki bi njegove navedbe potrjeval, glede na predloženo dokumentacijo v spisu pa se tudi ni izjasnil, kje naj bi zgradil prizidek. Neutemeljene so tudi pritožbene navedbe, ki predstavljajo tudi nedovoljeno pritožbeno novoto, da naj bi toženec zgradil prizidek na nepremičnini last občine, saj je pred sodiščem prve stopnje zatrjeval, da prizidek del zgradbe in nepremičnine, ki je bil prodan na javni dražbi. Navedbe toženca so tudi v pritožbi v medsebojnem nasprotju, saj trdi, da je tožeča stranka kupila hišo na javni dražbi, ne da bi vedela, da je k hiši toženec zgradil prizidek, v nadaljevanju pa trdi, da tožeča stranka ni imela pripomb na prizidek k hiši in da je gradnjo dopustila.

10. Prvo sodišče je zato pravilno ugotovilo, da ima tožeča stranka izključno lastninsko pravico na nepremičnini in objektu. Ker ni sporno, da je toženec namestil ključavnice in na ta način nedopustno posegel v lastninsko pravico tožeče stranke, je prvo sodišče utemeljeno sledilo tožbenemu zahtevku in tožencu naložilo vzpostavitev prejšnjega stanja in mu prepovedalo v bodoče posegati in vznemirjati tožečo stranko v izvrševanju njene lastninske pravice na nepremičnini in objektu. Posledično je bil utemeljeno zavrnjen negatorni zahtevek toženca po nasprotni tožbi.

11. Toženec v pritožbi opredeljeno ne navaja razlogov, zaradi katerih vlaga pritožbo zoper sklep, s katerim je prvo sodišče zavrglo nasprotno tožbo v delu, v katerem toženec uveljavlja podredni tožbeni zahtevek. Odločitev prvega sodišča pa je tudi v tem delu pravilna, ker toženec na poziv sodišča ni dopolnil podrejena zahtevka na način, da bi bil sposoben za obravnavanje, saj ni navedel zneska, ki bi ga tožeča stranka morala plačati tožencu.

12. Sodišče prve stopnje je v izreku sodbe tožencu naložilo, da povrne tožnici pravdne stroške, v obrazložitvi sodbe je tudi pojasnilo, kakšna je višina navedenih stroškov, ki jih je toženec dolžan povrniti tožeči stranki, vendar to ne izhaja izreka sodbe. Prvo sodišče bo moralo navedeno pomanjkljivost odpraviti s popravnim sklepom.

13. Pritožbeni razlogi niso bili utemeljeni, zato je pritožbeno sodišče pritožbo zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje (353. člen ZPP).

(1) V tem delu bo sodišče moralo izdati popravni sklep, saj gre za očitno pisno napako.

(2) List. št. 81. (3)V nadaljevanju: SPZ.

(4) V nadaljevanju: nepremičnina.