Jedro

Po presoji Vrhovnega sodišča na odločitev ne more vplivati pritožbeni ugovor, da je uporaba 4. člena ZVDZ glede na specifično sestavo članov državnega sveta in specifiko delovanja interesnih organizacij, ki sodelujejo v volilnem postopku, neprimerna.

Izrek

Pritožba se zavrne.

Obrazložitev

1. Z izpodbijano odločbo je Državna volilna komisija na podlagi drugega odstavka 14. člena in drugega odstavka 15. člena Zakona o državnem svetu (v nadaljevanju ZDSve) v zvezi s 4. členom Zakona o volitvah v državni zbor (v nadaljevanju ZVDZ) zavrnila seznam izvoljenih predstavnikov tožeče stranke v volilno telo ter kandidaturo A.A. za člana državnega sveta za področje kulture in športa na volitvah, ki bodo 22. 11. 2012. Ugotovila je, da je tožeča stranka seznam izvoljenih predstavnikov in kandidaturo za člana državnega sveta poslala priporočeno po pošti 22. 10. 2012, Državna volilna komisija pa ju je prejela 23. 10. 2012, to je prepozno. Rok za predložitev kandidature oziroma seznama se je glede na določbo drugega odstavka 14. člena oziroma drugega odstavka 15. člena ZDSve namreč iztekel 21. 10. 2012. 2. Zoper to odločbo se pritožuje K.K., ki navaja, da ni sporno, da je tožena stranka kandidaturo prejela po pošti 23. 10. 2012. Toda tožena stranka je napačno uporabila materialno pravo, saj so volitve predstavnikov funkcionalnih interesov razpisane za 22. 11. 2012 in se rok tridesetih dni pred dnem glasovanja izteče 23. 10. 2012 in ne 22. 10. 2012, kot je navedla Državna volilna komisija v svojem rokovniku. Seznam predstavnikov in kandidatura, ki sta na volilno komisijo prispela 23. 10. 2012, sta bila zato pravočasna. Tožeča stranka tudi ugovarja, da uporaba 4. člena ZVDZ zaradi specifične sestave državnega sveta pri teh volitvah ni primerna, saj je težko pričakovati, da bodo imeli vsi subjekti, kot so društva, zveze, zbornice itd. možnost osebno vročati svoje kandidature in sezname elektorjev na sedežu Državne volilne komisije. Poleg tega navedeni subjekti sodelujejo na volitvah v državni svet le vsakih pet let in ne poznajo posebnosti volilne zakonodaje glede vlaganja dokumentacije, kot jo poznajo politične stranke, ki so aktivne na neposrednih oziroma posrednih volitvah v državi. Poudarja tudi, da se v sodnih in upravnih postopkih vloge, ki so poslane na dan izteka roka priporočeno po pošti, štejejo za pravočasne. Tožeča stranka je poskusila izvesti postopek določitve elektorjev oziroma kandidata že več kot sedem dni pred iztekom roka, vendar zaradi svoje velikosti, števila njenih članic in zapletenega postopka le-tega ni bilo mogoče končati pravočasno. Zato smiselno predlaga, da sodišče izpodbijano odločbo spremeni tako, da seznam in kandidaturo potrdi.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Po 4. členu ZVDZ, ki se glede na določbo 10. člena ZDSve primerno uporablja za vprašanja, ki v ZDSve niso urejena, med drugim so to tudi vprašanja volitev v državni svet, se morajo vloge, ki so po zakonu vezane na roke, med njimi so tudi seznami izvoljenih predstavnikov v volilno telo (drugi odstavek 14. člena ZDSve) in kandidature za člane državnega sveta (drugi odstavek 15. člena ZDSve), vložiti neposredno pri pristojnih organih. To po presoji Vrhovnega sodišča pomeni, da morajo biti zahtevane vloge predložene pristojnemu organu, torej se morajo nahajati pri njem do izteka dneva, ki je določen kot zadnji dan roka. To tudi pomeni, da niso pravočasne vloge, ki so zadnji dan roka poslane priporočeno po pošti, temveč le vloge, ki jih pristojni organ zadnji dan roka že prejme.

5. V obravnavanem primeru je sporna pravočasnost vložitve seznama izvoljenih predstavnikov in kandidatura za člana državnega sveta. Po drugem odstavku 14. člena oziroma drugem odstavku 15. člena ZDSve je treba seznam oziroma kandidaturo predložiti pristojni volilni komisiji najkasneje 30 dni pred dnem glasovanja. Glede na to, da so z Odlokom o razpisu splošnih volitev v državni svet (Ur. l. RS, št. 64/2012) volitve za predstavnike funkcionalnih interesov razpisane za 22. 11. 2012, se je ta rok iztekel 22. 10. 2012 ob 24.00 uri.

6. Glede na prej navedeno določbo 4. člena ZVDZ sta torej obravnavani seznam izvoljenih predstavnikov in obravnavana kandidatura za člana državnega sveta tudi po presoji Vrhovnega sodišča prispela na Državno volilno komisijo prepozno, saj jo je ta prejela priporočeno po pošti 23. 10. 2012, kar med strankama sicer ni sporno.

7. Po presoji Vrhovnega sodišča na odločitev ne more vplivati pritožbeni ugovor, da je uporaba 4. člena ZVDZ glede na specifično sestavo članov državnega sveta in specifiko delovanja interesnih organizacij, ki sodelujejo v volilnem postopku, neprimerna. Ustavno sodišče je v več odločbah, med drugim tudi v odločbi Up-296/96 z dne 29. 10. 1996 (Ur. l. RS, št. 62/96) poudarilo, da je volilno pravico mogoče izvrševati samo v organizirano vodenem postopku, ki je časovno kontinuiran in katerega cilj je vzpostavitev organov državne oblasti, če gre za državne volitve oziroma organov v lokalni skupnosti, če gre za volitve članov organov teh skupnosti. Zato je zakonodajalec za izvedbo tega postopka lahko uveljavil drugačno ureditev glede rokov in načina izvedbe posameznih opravil volilnega postopka, kakor sicer velja za druge pravne postopke, v katerih je uveljavljeno pravilo, da se šteje oddaja priporočene pošiljke na pošto kot dan izročitve vloge pristojnemu organu. Vrhovno sodišče k temu še pripominja, da je bil Odlok o razpisu splošnih volitev v državni svet objavljen v Uradnem listu 24. 8. 2012, da je bil za dan razpisa splošnih volitev, s katerim začnejo teči roki za volilna opravila, določen 10. 9. 2012, kar pomeni, da so imele interesne organizacije do izteka roka za predložitev seznamov izvoljenih predstavnikov v volilno telo oziroma predložitev kandidatur za člane državnega sveta več kot mesec dni časa. O primernosti uporabe določb 4. člena ZVDZ v zvezi z rokom iz drugega odstavka 14. člena oziroma drugega odstavka 15. člena ZDSve zato ni mogoče dvomiti.

8. Prav tako po presoji Vrhovnega sodišča na odločitev ne more vplivati pritožbena navedba, da se je rok iz drugega odstavka 14. člena oziroma drugega odstavka 15. člena ZDSve iztekel 23. 10. in ne 22. 10. 2012, kot je v Rokovniku za izvedbo volilnih opravil za volitve članov državnega sveta navedla Državna volilna komisija. Specifičnost roka, določenega v drugem odstavku 14. oziroma drugem odstavku 15. člena ZDSve, je namreč v tem, da ga je treba računati glede na dan volitev, torej v obratni smeri, kot se sicer običajno računajo roki. Ker je trideseti dan pred dnevom volitev članov državnega sveta, predstavnikov interesnih organizacij, 23. 10. 2012, se je rok za vlaganje seznamov predstavnikov oziroma kandidatur iztekel 22. 10. 2012 ob 24.00 uri. Zato je ta rok v Rokovniku državne volilne komisije po presoji Vrhovnega sodišča določen v skladu z ZVDZ. Na to presojo ne more vplivati stališče, ki ga je to sodišče navedlo v sodbah II Uv 8/2007 in II Uv 9/2007, kajti to stališče ni bilo posebej obrazloženo in tudi ni bilo ključno za odločitev v navedenih zadevah.

9. Odločitev Državne volilne komisije v izpodbijani odločbi je torej pravilna in zakonita, pritožba pa neutemeljena, zato jo je Vrhovno sodišče zavrnilo na podlagi prvega odstavka 63. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS-1). Ta zakon je sodišče uporabilo na podlagi četrtega odstavka 105. člena ZVDZ v zvezi z 10. členom ZDSve.