Jedro

Pritožniku niti v pritožbi ni uspelo izpodbiti izpodbojne domneve v zvezi s trajnejšo nelikvidnostjo. Poleg tega pa ni podal trditev o neizpodbojni domnevi, da ne obstaja dolg iz davčnih obveznosti do predlagateljice upnice po četrtem odstavku 14. člena ZFPPIPP, kar pa je vedenje o dejstvih, ki jih ni mogoče nadomestiti z zastopanjem po brezplačni pravni pomoči. Zakoniti zastopnik, ki vodi nek podjem, je dolžan poznati finančno stanje tega podjema in še posebej dolgove, ki jih ima do upnikov, saj pri tem gre za skrbnost dobrega gospodarstvenika, kar je višje zahtevana skrbnost. Sicer se pa tudi pri potrošniku, kjer je zahtevana povprečna skrbnost, pričakuje, da pozna stanje svojih dolgov in terjatev.

Izrek

Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep sodišča prve stopnje potrdi.

Obrazložitev

1.Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom začelo stečajni postopek nad dolžnikom, za upravitelja imenovalo A. A. in ugotovilo, da ta opravlja naloge in pristojnosti upravitelja preko pravno organizacijske oblike, ki je v poslovni register vpisana kot A. A., odvetnik, Odvetniške pisarna mag. A. A.

2.Zoper takšen sklep je vložil pritožbo dolžnik, ki je predlagal, da višje sodišče postopek ustavi do pravnomočne odločitve upravnega sodišča v zvezi z dodelitvijo brezplačne pravne pomoči.

3.Na pritožbo je odgovorila upnica, predlagateljica začetka stečajnega postopka, Republika Slovenija, Ministrstvo za finance, Finančna uprava, ki je predlagala, da pritožbo višje sodišče zavrne in potrdi izpodbijani sklep.

4.Pritožba ni utemeljena.

5.Iz sklepa sodišča prve stopnje izhaja, da je ugotovilo, da ima upnica verjetno terjatev zoper dolžnika in sicer iz seznama izvršilnih naslovov št. Dt ... izhaja, da ima na dan 8. 1. 2024 terjatev zoper dolžnika v višini 7.050,36 EUR, ki je do dne 4. 2. 2025 narasla že na 7.658,71 EUR, da je zapadla v plačilo ter da dolžnik z njo zamuja več kot dva meseca. Predlog za začetek stečajnega postopka je bil vložen 17. 1. 2024, izpodbijani sklep je bil izdan 26. 2. 2025, višjemu sodišču pa je bil predložen 27. 11. 2025.

6.Dolžnikov zakoniti zastopnik je v ugovoru in na naroku z dne 6. 2. 2025 za obravnavanje upnikovega predloga za začetek stečajnega postopka pojasnil, da ne oporeka navedbam upnika o višini dolga in zapadlosti le tega.

7.Nadalje je sodišče prve stopnje presojalo dolžnikovo insolventnost v skladu s 14. členom Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (ZFPPIPP), ki določa, da je v skladu z navedeno določbo dolžnik trajneje nelikviden, če za več kot dva meseca zamuja z izpolnitvijo ene ali več obveznosti v skupnem znesku, ki presega 20 % zneska njegovih obveznosti, izkazanih v javnem objavljenem letnem poročilu oziroma, če sredstva na njegovih računih ne zadoščajo za izvršitev sklepa o izvršbi ali plačilu izvršnice in tako stanje traja neprekinjeno zadnjih 60 dni ali s prekinitvami več kot 60 dni v obdobju zadnjih 90 dni in je takšno stanje tudi na dan pred vložitvijo predloga za začetek postopka insolventnosti ali če nima odprtega najmanj enega bančnega računa pri ponudnikih plačilnih storitev v RS in če po preteku 60 dni od pravnomočnosti sklepa o izvršbi ni poravnal svoje obveznosti, ki izhaja iz sklepa o izvršbi (1. točka drugega odstavka 14. člena ZFPPIPP).

Neizpodbojna domneva pa je, da je pravna oseba, podjetnik ali zasebnik postal trajneje nelikviden, če za več kot dva meseca zamuja s plačilom plač delavcev do višine minimalne plače ali s plačilom davkov in prispevkov, ki jih mora izplačevalec obračunati ali plačati hkrati s plačilom plač delavcev in če takšno stanje traja na dan pred vložitvijo predloga za začetek postopka zaradi insolventnosti (četrti odstavek 14. člena ZFPPIPP).

8.Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da je dolžnik trajanje nelikviden, saj je njegov račun blokiran več kot 365 dni oziroma, da od 5. 4. 2024 nima več odprtega bančnega računa pri ponudnikih bančnih storitev v Republiki Sloveniji. Iz rubežnega zapisnika, ki ga je predložila upnica, pa je razvidno, da dolžnik nima rubežu primernega premičnega premoženja in je bil opravljen nični rubež. Tako je izpolnjena zakonska domneva, da je dolžnik trajneje nelikviden po 2. oziroma 3. alineji 1. točke drugega odstavka 14. člena ZFPPIPP. Izpolnjena pa je tudi neizpodbojna domneva iz četrtega odstavka 14. člena ZFPPIPP, saj dolžnik za več kot dva meseca zamuja s plačilom davkov in prispevkov, ki jih mora izplačevalec obračunati in plačati hkrati s plačilom plač delavcev, kot to izhaja iz seznama izvršilnih naslovov, ki jih je predložila upnica. Sodišče prve stopnje je tudi ugotovilo, da dolžnik ne zanika obstoja insolventnosti, razen s pavšalno navedbo, da nasprotuje predlogu upnika za začetek postopka.

9.Zakoniti zastopnik dolžnika svoje pritožbene navedbe gradi na tem, da mu je bila kršena pravica iz 22. člena Ustave Republike Slovenije, ki zagotavlja enako varstvo pravic. Namreč v tej zadevi je pri Okrožnem sodišču v Ljubljani za zastopanje v stečajnem postopku zoper dolžnika zaprosil za brezplačno pravno pomoč, kjer pa mu je bil predlog zavržen. Navaja, da gre za neenako postopanje, saj je istočasno, kot v tem primeru, tudi zakoniti zastopnik v zasebnem zavodu, B., in ko je v tisti zadevi zaprosil za brezplačno pomoč zase osebno, mu je bila le-ta dodeljena z odločbo Bpp 000/2023 z dne 12. 9. 2023 s strani istega okrožnega sodišča. V zadevi stečajnega postopka zoper dolžnika C., kjer je isti zakoniti zastopnik, pa mu je bila s sklepom Bpp 0000/2024 z dne 27. 11. 2024 prošnja zavržena. Navaja, da je šlo za povsem enaki situaciji in da zaradi tega, ker v tej zadevi ni dobil brezplačne pravne pomoči, gre za neenako obravnavo varstva pravic. Zoper zavrženje je vložil tožbo na Upravno sodišče.

10.Svoji pritožbi je priložil tudi listine v zvezi z odobritvijo brezplačne pravne pomoči, ki jih je pritožbeno sodišče vpogledalo. Iz dokumentacije izhaja, da v obeh primerih ne gre za enako situacijo. V zadevi Bpp 000/2023, ko je bila prosilcu D. D., zakonitemu zastopniku B. dodeljena brezplačna pravna pomoč za pravno svetovanje glede prenehanja zavoda B. v obsegu sestanka pri odvetniku v skupnem trajanju do dveh ur, proučitve dokumentacije in izdelave pravnega mnenja in v drugi fazi za sestavo in vložitev ustrezne procesne vloge skladno z določbami Zakona o zavodih in ZFPPIPP, iz njegove prošnje za dodelitev brezplačne pravne pomoči izhaja, da je kot direktor in soustanovitelj zasebnega zavoda B. zaprosil za brezplačno pravno pomoč, ker želi kot direktor pričeti z ustreznimi pravnimi postopki za zaprtje zavoda. B. nima finančnih sredstev, sam pa tudi nima dovolj znanja in strokovne usposobljenosti, da bi uspel inštitut zapreti. V tej zadevi, kjer gre za začetek stečaja nad C., pa je zakoniti zastopnik zaprosil za brezplačno pravno pomoč v zvezi z zastopanjem zakonitega zastopnika v postopku stečaja nad pravno osebo in mu jo je Okrožno sodišče v Ljubljani z odločbo Bpp 0000/2024 zavrglo, z argumentacijo, da ni pravne podlage za dodelitev brezplačne pravne pomoči, za katero je zaprosil D. D., saj ni stranka v stečajnem postopku St .... Zakon o brezplačni pravni pomoči namreč predpostavlja, da mora imeti prosilec določeno zadevo iz sodne oziroma taksativno določene pristojnosti, to je, da se določen postopek tiče njega osebno. Predsednik sodišča je ugotovil, da prosilec ni v nobenem spornem razmerju oziroma nima zahtevka, o katerem bi moralo odločati sodišče in da zato ni upravičen do brezplačne pravne pomoči.

11.Pritožbeno sodišče zaključuje, da trditve pritožnika, da gre za povsem enaki situaciji, ne držijo. V prvi zadevi je zaprosil za pravno svetovanje v zvezi s pomočjo zaprtja B., ki je zavod in katerega zakoniti zastopnik naj bi bil (in je bil v vlogi morebitnega predlagatelja začetka stečajnega postopka, kar mu daje položaj stranke postopka 54. člen ZFPPIPP in s tem nosilca pravic in obveznosti v predhodnem stečajnem postopku po 55. členu ZFPPIPP ali upoštevaje določb o likvidaciji zavoda po pravilih Zakona o zavodih v povezavi z določbami Zakona o gospodarskih družbah, ZGD-1). V tej zadevi pa je začet stečajni postopek nad pravno osebo, katere zakoniti zastopnik je D. D. in je zaprosil za brezplačno pravno pomoč za zastopanje zakonitega zastopnika v zadevi stečajnega postopka nad pravno osebo. Po presoji pritožbenega sodišča torej ne gre za enaki zadevi, pri katerih bi šlo za zatrjevane očitno različne odločitve sodišča, ki odloča o brezplačni pravni pomoči. V tem postopku namreč nima položaja stranke postopka kot predlagatelj in s tem fizična oseba, pač pa jih ima le dolžnik kot pravna oseba, proti kateremu je vložen predlog za začetek postopka (55. člen ZFPPIPP).

12.Nadalje pritožbeno sodišče ugotavlja, da pritožniku niti v pritožbi ni uspelo izpodbiti izpodbojne domneve v zvezi s trajnejšo nelikvidnostjo. Poleg tega pa ni podal trditev o neizpodbojni domnevi, da ne obstaja dolg iz davčnih obveznosti do predlagateljice upnice po četrtem odstavku 14. člena ZFPPIPP, kar pa je vedenje o dejstvih, ki jih ni mogoče nadomestiti z zastopanjem po brezplačni pravni pomoči. Zakoniti zastopnik, ki vodi nek podjem, je dolžan poznati finančno stanje tega podjema in še posebej dolgove, ki jih ima do upnikov, saj pri tem gre za skrbnost dobrega gospodarstvenika, kar je višje zahtevana skrbnost. Sicer se pa tudi pri potrošniku, kjer je zahtevana povprečna skrbnost, pričakuje, da pozna stanje svojih dolgov in terjatev.

13.Poleg tega iz zapisnika naroka za začetek stečajnega postopka z dne 6. 2. 2025 izhaja, da je dolžnik na vprašanje sodnice, ali so bili davki in prispevki, za katere predlagateljica očita, da niso bili plačani, plačani, pojasnil, da ne oporeka navedbam upnika v zvezi z višino dolga in neplačilom, pač pa zgolj temu, da sodišče odloča pred odločitvijo o brezplačni pravni pomoči. Glede na navedeno niso utemeljene pavšalne pritožbene navedbe, da iz izpodbijanega sklepa sodišča prve stopnje ne izhaja, da je bil posebej izpostavljen problem višine zahtevka, do katerega se sodišče prve stopnje naj ne bi opredelilo.

14.Glede na vse navedeno pritožbeni razlogi pritožnika niso utemeljeni. Izpodbijani sklep je uspešno prestal tudi pritožbeni preizkus po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena v zvezi s 366. členom ZPP in v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP). Pritožbeno sodišče je zato pritožbo zavrnilo in sklep sodišča prve stopnje potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP).