Jedro

Kljub temu, da se po 12. členu ZBPP v postopku dodelitve brezplačne pravne pomoči ne ugotavlja finančni položaj, če prosilec prejema denarno socialno pomoč, to še ne pomeni, da je pogoj za dodelitev brezplačne pravne pomoči izpolnjen, saj sme pristojni organ za brezplačno pravno pomoč upoštevati tudi premoženjsko stanje, ker je taka ustaljena sodna praksa tako upravnega kot vrhovnega sodišča. Tožnica v tožbi navaja, da je sama dala izdelati cenitev nepremičnine sodni cenilki, ki pa je sodišče iz procesnih razlogov ne more upoštevati, saj eden izmed pogojev iz 52. člena ZUS-1 ni podan in sicer pogoj, da je nov dokaz (cenitev) obstajal že v času odločanja na prvi stopnji postopka. Cenitev je bila namreč opravljena že po izdaji odločbe.

Izrek

Tožba se zavrne.

Obrazložitev

Tožena stranka je v ponovljenem postopku zavrnila prošnjo tožnice za dodelitev brezplačne pravne Tožena stranka je v ponovljenem postopku zavrnila prošnjo tožnice za dodelitev brezplačne pravne pomoči za pravno svetovanje in zastopanje pred sodišči prve in druge stopnje v pravdnem postopku zaradi motenja posesti in neizvrševanja služnosti. V obrazložitvi odločbe navaja, da je tožnica vložila prošnjo za dodelitev brezplačne pravne pomoči in našteva, kaj je priložila k prošnji in kaj je tožena stranka pridobila po uradni dolžnosti. Pri zavrnitvi prošnje se tožena stranka sklicuje na neizpolnjevanje finančnega pogoja za dodelitev brezplačne pravne pomoči. Ugotavlja, da se tožnica šteje za samsko osebo, ker njenih polnoletnih hčerk ni mogoče šteti za družinske člane, ker se ne šolata več. Tožnica je na podlagi odločbe Centra za socialno delo Domžale upravičena do denarne socialne pomoči. Kljub temu, da se po 12. členu Zakona o brezplačni pravni pomoči (v nadaljevanju ZBPP) v postopku dodelitve brezplačne pravne pomoči ne ugotavlja finančni položaj, če prosilec prejema denarno socialno pomoč, pa to še ne pomeni, da je pogoj za dodelitev brezplačne pravne pomoči izpolnjen, saj sme pristojni organ za brezplačno pravno pomoč upoštevati tudi premoženjsko stanje, ker je taka ustaljena sodna praksa tako upravnega kot vrhovnega sodišča. Tako je na primer Vrhovno sodišče RS s sklepom opr. št. X Ips 315/2011 z dne 28. 3. 2012 zavrglo revizijo, v kateri je revidentka kot pomembno pravno vprašanje izpostavila vprašanje, ali se v postopku dodelitve brezplačne pravne pomoči ugotavlja finančni položaj prosilca, če ta prejema denarno socialno pomoč. Vrhovno sodišče je pojasnilo, da drugi odstavek 12. člena ZBPP ne more imeti takšnega absolutnega učinka, da se v primerih, ko že iz same vloge prosilca izhaja, da ima določeno premoženje, ne bi preverjalo njegovega premoženjskega stanja.

Iz listinskih dokazov izhaja, da premoženje tožnice presega višino mejnega zneska 13.780,00 EUR, kar v skladu s prvim odstavkom 27. člena Zakona o socialno varstvenih prejemkih (v nadaljevanju ZSVarPre) v povezavi s šestim odstavkom 36. člena ZSVarPre-C izključuje pravico do brezplačne pravne pomoči. Iz baze podatkov Geodetske uprave Republike Slovenije (v nadaljevanju GURS) in zemljiške knjige izhaja, da je tožnica do celote lastnica nepremičnine, ki v naravi predstavlja stanovanje v samostoječi stavbi, kjer tožnica tudi biva. Tržna vrednost navedene nepremičnine po podatkih GURS znaša 123.820,00 EUR in obsega 104,90 m2 uporabne površine. 1. točka prvega odstavka 24. člena ZSVarPre določa, da se kot premoženje ne upošteva stanovanje, v katerem prosilka živi do vrednosti primernega stanovanja. Primerna velikost stanovanja pa je določena v drugem odstavku 24. člena navedenega zakona in znaša dvakratnik največje površine, določene s predpisom, ki ureja dodelitev neprofitnega stanovanja v najem, pri kateri ni vplačila lastne udeležbe in varščine. Določba 14. člena Pravilnika o dodeljevanju neprofitnih stanovanj v najem pa določa površino stanovanja brez plačila lastne udeležbe in varščine od 20 do 30 m2. V konkretnem primeru je torej maksimalna površina primernega stanovanja 60 m2. Glede na to, da ima tožničino stanovanje 104,90 m2 uporabne površine, je uporabna površina stanovanja večja od uporabne površine primernega stanovanja in se kot premoženje upošteva razlika med posplošeno tržno vrednostjo tega stanovanja, izračunana po metodologiji množičnega vrednotenja nepremičnin, in vrednostjo primernega stanovanja. Vrednost m2 stanovanja glede na splošno tržno vrednost znaša 1.180,36 EUR. Vrednost primernega stanovanja pa se izračuna tako, da se velikost stanovanja 60 m2 pomnoži z 1.180,36 EUR. Kot premoženje tožnice se glede na navedeno upošteva razlika med posplošeno tržno vrednostjo tega stanovanja in vrednostjo primernega stanovanja in ta razlika znaša 52.998,40 EUR. Na tej nepremičnini ni vknjižena nobena pravica ali pravno dejstvo, ki omejuje lastninsko pravico na nepremičnini in tožnica dejansko lahko s stanovanjem razpolaga v pravnem prometu. Tožnica z vrednostjo navedenega nepremičnega premoženja v višini 52.998,40 EUR presega mejni znesek za odobritev brezplačne pravne pomoči. Torej ni izpolnjen pogoj premoženjskega stanja tožnice po določbi prvega odstavka 27. člena ZSVarPre v povezavi s šestim odstavkom 36. člena ZSVarPre-C, ki določa, da se brezplačna pravna pomoč ne dodeli samski osebi, oziroma družini, ki ima prihranke oziroma premoženje, ki dosega ali presega višino mejnega zneska 13.780,00 EUR. Tožena stranka je presojala tudi, ali tožnica morebiti izpolnjuje pogoje za dodelitev izjemne brezplačne pravne pomoči. Ta se lahko dodeli, če premoženje prosilke in premoženje njene družine ne presega višine 60 osnovnih zneskov minimalnega dohodka, kar znaša 16.152,00 EUR. Glede na navedeno tožnica tudi ne izpolnjuje tega pogoja, ker vrednost navedene nepremičnine presega ta znesek.

Tožnica v tožbi navaja, da se z odločitvijo tožene stranke ne strinja in da je bila prisiljena oceniti nepremičnino. Prilaga izdelek cenilke nepremičnine vključno z računom. Šele na podlagi te cenitve se vidi realno stanje nepremičnine in uporabna vrednost zemljišča, kjer se nahaja ta nepremičnina. Meni, da je upravičena do brezplačne pravne pomoči. Smiselno predlaga naj se izpodbijana odločba odpravi.

Tožena stranka je poslala upravni spis, na tožbo pa ni odgovorila.

Tožba ni utemeljena.

ZBPP v 13. členu določa, da je do brezplačne pravne pomoči upravičena oseba, ki glede na svoj finančni položaj in glede na finančni položaj svoje družine brez škode za svoje socialno stanje in socialno stanje svoje družine ne bi zmogla stroškov sodnega postopka oziroma stroškov nudenja pravne pomoči. Glede na določila, veljavna v času izdaje odločbe, konkretno gre za 27. člen Zakona o socialno varstvenih prejemkih v povezavi s šestim odstavkom 36. člena ZSVarPre-C, ima tožnica premoženje v taki vrednosti, da presega znesek, do katerega se brezplačna pravna pomoč lahko odobri. Sodišče je ocenilo, da je tožena stranka pravilno ugotovila, da tožnica glede na navedena določila ne izpolnjuje finančnega kriterija za dodelitev brezplačne pravne pomoči. Glede navedenega sodišče sledi utemeljitvi izpodbijane odločbe, zato skladno z določilom drugega odstavka 71. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) ne bo ponavljalo razlogov za odločitev, ampak se v celoti sklicuje na utemeljitev v odločbi tožene stranke, ki jo je iz tega razloga nekoliko podrobneje povzelo v tej sodbi.

Tožnica v tožbi navaja, da je sama dala izdelati cenitev nepremičnine sodni cenilki in da cenitev kaže na realno vrednost nepremičnine. Iz priložene cenitve je razvidno, da je ta cenitev datirana z dnem 15. 9. 2014, medtem ko je bila izpodbijana odločba izdana 18. 8. 2014, torej pred to cenitvijo. To pomeni, da gre za navajanje novega dejstva in novega dokaza, ki pa ga sodišče iz procesnih razlogov ne more upoštevati, 52. člen ZUS-1 namreč določa, da lahko v tožbi tožnik navaja nova dejstva in nove dokaze, vendar pa mora obrazložiti, zakaj jih ni navedel že v postopku izdaje upravnega akta. Nova dejstva in novi dokazi se lahko upoštevajo kot tožbeni razlogi le, če so obstajali v času odločanja na prvi stopnji postopka izdaje upravnega akta in če jih stranka upravičeno ni mogla predložiti oziroma navesti v postopku izdaje upravnega akta. V konkretnem primeru pa eden izmed pogojev iz 52. člena nesporno ni podan in sicer pogoj, da je nov dokaz (cenitev) obstajal že v času odločanja na prvi stopnji postopka, saj je bila cenitev opravljena že po izdaji odločbe. Iz navedenega razloga se sodišče do tožbenih navedb ne more opredeliti.

Glede na vse navedeno sodišče ugotavlja, da je izpodbijana odločba pravilna, zato je na podlagi prvega odstavka 63. člena ZUS-1 tožbo zavrnilo.