Jedro

Upnik je predlagal izvršbo na podlagi izvršilnega naslova in ne verodostojne listine, zato bi moralo sodišče prve stopnje dolžnikov ugovor vsebinsko obravnavati v skladu z določili 49.-54. čl. ZIP, to je vročiti ugovor upniku na odgovor in potem glede na okoliščine postopati v skladu z določili 53. čl. ZIP ter izdati sklep o ugovoru v skladu z 2. odst. 53. čl. ZIP.

Izrek

Pritožbi se ugodi, izpodbijani sklep se razveljavi in zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo odločanje.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom razveljavilo svoj sklep o izvršbi z dne 19.6.1997 v drugi točki izreka in odločilo, da bo o zahtevku in stroških odločeno v pravdnem postopku.

Upnik se je zoper sklep pravočasno pritožil in navedel, da je predlog za izvršbo vložil na podlagi izvršilnega naslova - sporazuma strank, sklenjenega pred Okrajnim sodiščem v Brežicah, opr. št. R 76/95, in ne na podlagi verodostojne listine, kot je napačno menilo sodišče. Zato je tudi ugovorni postopek drugačen in sodišče ne bi smelo razveljaviti sklepa o izvršbi v drugi točki.

Pritožba je utemeljena.

Pritožbeno sodišče ugotavlja, da je upnik v obravnavanem izvršilnem postopku dne 11.6.1997 vložil predlog za izvršbo na podlagi pravnomočnega izvršilnega naslova, to je sporazuma strank o zavarovanju denarne terjatve z ustanovitvijo zastavne pravice na premičninah in nepremičninah. Sklep o izvršbi je bil izdan dne 19.6.1997 in dolžnik je zoper sklep ugovarjal dne 16.7.1997. Ker je ugovorni postopek celota od vložitve ugovora do odločitve o njem, je sodišče prve stopnje ravnalo pravilno, ko je pri odločanju o dolžnikovem ugovoru uporabilo določbe Zakona o izvršilnem postopku (ZIP), ki je veljal v času vložitve dolžnikovega ugovora. Vendar je sodišče prve stopnje postopalo napačno, ko je sklep o izvršbi razveljavilo v drugi točki, sklicujoč se na določila 55.a čl. ZIP.

Kot že povedano, je upnik predlagal izvršbo na podlagi izvršilnega naslova in ne verodostojne listine, zato bi moralo sodišče dolžnikov ugovor vsebinsko obravnavati v skladu z določili 49.-54. čl. ZIP, to je vročiti ugovor upniku na odgovor in potem glede na okoliščine postopati v skladu z določili 53. čl. ZIP ter izdati sklep o ugovoru v skladu z 2. odst. 53. čl. ZIP.

Ob obravnavi upnikove pritožbe drugostopno sodišče še ugotavlja, da dolžnik v svojem ugovoru z dne 16.7.1997 predlaga tudi odlog izvršbe.

O odlogu odloča sodišče prve stopnje, česar pa sodišče v obravnavanem primeru ni naredilo, zato bo potrebno odločiti tudi o tem delu dolžnikovega ugovora.

Iz vsega povedanega izhaja, da je sodišče prve stopnje nepravilno uporabilo določbe izvršilnega postopka, to je določbe 52., 53. in 55.a člena ZIP, zaradi česar je sprejelo napačno odločitev, kar je vplivalo na zakonitost in pravilnost odločbe, kot v pritožbi pravilno opozarja upnik. Zato je sodišče druge stopnje na podlagi 3. točke 380. čl. Zakona o pravdnem postopku (ZPP) v zvezi s 14. čl. ZIP pritožbi ugodilo in izpodbijani sklep razveljavilo. V nadaljnjem postopku naj sodišče prve stopnje vsebinsko obravnava dolžnikovo vlogo, kot je bilo nakazano v prejšnjih odstavkih.