Jedro

Načelo vzajemnosti in solidarnosti članov Sklada za vzajemno pomoč samostojnih obrtnikov Slovenije mora biti zagotovljeno z obravnavanjem članov v okviru pravic in obveznosti, ki so jih z zavarovalnimi pogodbami prevzeli in pridobili.

Izrek

Pritožba se zavrne in potrdi sodba sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

Z izpodbijano sodbo sta razveljavljeni dve odločbi tožene stranke in toženi stranki naložena obveznost izplačati v času od 01. 07. 2004 do izdaje sodbe mesečno zapadle zneske v višini 157,58 € ter v bodoče plačevati mesečno zapadajoče zneske 157,58 €, poleg tega pa še obveznost plačila zakonskih zamudnih obresti za čas od 01. 05. 2007 dalje za zneske, zapadle do 01. 05. 2007. Pravdni stroški tožeče stranke v višini 1.401,40 € so naloženi v plačilo toženi stranki.

Pritožuje se tožena stranka. Kot pritožbeni razlog navaja zmotno in nepopolno ugotovitev dejanskega stanja in posledično napačno uporabo prava. Predlaga razveljavitev sodbe in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v novo obravnavanje. Zahteva povrnitev stroškov pritožbenega postopka. Graja dokazno oceno informacije z dne 11. 03. 2005, na osnovi katere je ugotovljeno, da je tožnik do tega dne plačal 294 mesecev zavarovalne dobe, ni pa ugotovljena višina posameznih in skupaj plačanih prispevkov. Vztraja pri v postopku na prvi stopnji podanem stališču, da je pri presoji tožnikove pravice treba uporabiti Pravila, ki so veljala na dan, ko so se stekli pogoji za njeno uveljavitev in ne Pravila, veljavna na dan tožnikovega vstopa v Sklad. Ali so za spremembo Pravil obstajali utemeljeni razlogi, bi moralo sodišče presojati po stanju na dan, ko je tožnik zahteval priznanje svoje pravice, to je na dan vložitve zahteve ter izplačila in ne na dan, ko so bila Pravila spremenjena. Argumentacija, da tožeča stranka ni navedla datuma spremembe Pravil in s tem onemogočila izvedbo dokaza z izvedencem finančne stroke, je zato nepravilna, dokazni predlog s postavitvijo izvedenca finančne stroke pa neutemeljeno zavrnjen. Trditvena podlaga tožene stranke je zadostna. Nobenega dvoma ni, da tožena stranka nima potrebnih finančnih znanj za konkretnejše navedbe, h katerim tudi ni bila specificirano pozvana.

Pritožba ni utemeljena.

Očitek nepravilno ugotovljenega dejanskega stanja o tožnikovih vplačilih v Sklad je nejasen in neargumentiran. Pritožba ne pojasni, katero dejstvo je bilo napačno ugotovljeno. Pravilnosti informacije, izhajajoče iz dopisa z dne 11. 03. 2005, ne zanika. Konkreten pritožbeni očitek je, da višina posameznih in skupaj plačanih prispevkov ni ugotovljena. Pritožbeni očitek ni utemeljen, ker tega dejstva sodišču ni bilo treba ugotavljati. Tožena stranka v postopku na prvi stopnji višini zahtevka ni ugovarjala, zato je način, na katerega je sodišče višino zahtevanih periodičnih plačil preverilo, povsem ustrezen. Določanje osnov za izračun pokojnin je v pristojnosti tožene stranke, zato je pričakovati, bi izračun pokojnine opravila, če bi tožnik postavil previsok zahtevek.

Pritožbeno sodišče pritrjuje prvostopenjskemu, ki je skladno s sodno prakso (odločbi Vrhovnega sodišča RS št. VIII Ips 224/2000 in II Ips 752/2007) razmerje med pravdnima strankama (oziroma med tožnikom in Skladom za vzajemno pomoč samostojnih obrtnikov Slovenije) obravnavalo kot pogodbeno razmerje. Tožena stranka je pri odmeri tožnikove pokojnine dolžna spoštovati zavarovalno pogodbo, ki je bila sklenjena ob upoštevanju Pravil Sklada za vzajemno pomoč samostojnih obrtnikov Slovenije v Ljubljani, sprejetih dne 14. 05. 1978 in dopolnjenih dne 26. 04. 1980 (v nadaljevanju Pravila 1980 – dokaz B 3). Iz 29. čl. Pravil 1980 in iz pristopne izjave (dokaz A2) je razvidno, da je pogodbena volja obeh pogodbenikov bila, da tožnik pravico do invalidske pokojnine pridobi tudi v primeru bolezni ali nezgode izven opravljanja obrtne dejavnosti. Enostransko spreminjanje pogodbe ni dopustno. Prevzete obveznosti je treba spoštovati (pacta sunt servanda). Za sprejeto odločitev sodišča prve stopnje govori tudi načelo vestnosti in poštenja – temeljno obligacijsko načelo. V skrajnem slučaju je v primeru spremenjenih okoliščin mogoče zahtevati razvezo pogodbe, vendar takih okoliščin tožena stranka ne zatrjuje in razveze pogodbe ne zahteva. Načelo vzajemnosti in solidarnosti, na katerega se sklicujeta 1. čl. Pravil 1980 in zakonska definicija zavarovalne pogodbe (897. čl. Zakona o obligacijskih razmerjih), je treba zagotoviti z obravnavanjem članov v okviru pravic in obveznosti, ki so jih z zavarovalnimi pogodbami prevzeli in pridobili ter z upoštevanjem kriterijev iz 385. čl. Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju – ZPIZ-1 (Ur. list RS 106/1999 s spremembami).

Iz gornjih stališč sledi, da je dokazni predlog z izvedencem finančne stroke nepotreben, saj tudi zmanjšanje varnostne rezerve, predvidene z 11. čl. Pravil 1980 oz. nesolventnost, ki bi jo tožena stranka eventuelno dokazala, ne more biti razlog za nespoštovanje prevzetih obveznosti. Solventnosti družbe ni mogoče vzdrževati z zmanjševanjem pogodbeno dogovorjenih pravic. Če je tožena stranka solventnost in finančno vzdržnost sklada zagotavljala tudi s spreminjanjem pravil, je to lahko legitimno storila le za tiste člane, ki so spremenjene pogoje sprejeli oz. se včlanili po spremembi pravil oz. sklepali pogodbe skladno s temi pravili. Pritožbeno sodišče pritrjuje tudi razlogom, ki jih je prvostopenjsko sodišče navedlo za ugotovitev, da tožena stranka ni podala trditev, na osnovi katerih bi bilo s pravili stroke mogoče ocenjevati razloge za spremembo pravil. Ker niti pritožbeni razlogi niti razlogi, na katere sodišče pazi po uradni dolžnosti, niso podani, je na osnovi 353. čl. Zakona o pravdnem postopku pritožba zavrnjena. Zavrnitev pritožbe vsebuje tudi zavrnitev priglašenih stroškov pritožbenega postopka (1. odstavek 165. čl. v zvezi s 1. odstavkom 154. čl. ZPP).