Jedro

Fiduciarni račun odvetnika ni vezan (ločen) na posamezno stranko, ampak je zbirni račun, na katerem so zbrana denarna sredstva vseh strank, torej tudi premoženje, ki ni dolžničino. Že ta okoliščina ne dopušča izvršbe na računu v skladu s 138. členom ZIZ, saj bi organizacija za plačilni promet lahko za izterjavo dolžničine obveznosti posegla tudi na denarna sredstva, ki niso njena. Komu pripadajo sredstva, ki so vodena na odvetnikovem fiduciarnem računu, namreč organizaciji za plačilni promet zaradi pojasnjenega načina vodenja sredstev na ime odvetnika, ni znano. Šele odvetnik je tisti, ki v skladu z mandatnim razmerjem izroči denarna sredstva posameznim strankam. V tej fazi pa ima upnik možnost, da poseže na terjatev stranke do odvetnika iz mandatnega razmerja, še preden ta denar izroči svoji stranki (rubež in prenos terjatve - 107. in 114. člen ZIZ).

Izrek

I. Pritožba se zavrne in potrdi sklep sodišča prve stopnje.

II. Upnik krije sam svoje pritožbene stroške.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je zavrnilo upnikov predlog za nadaljevanje izvršbe z novim izvršilnim sredstvom z dne 13. 4. 2017. 2. Upnik v pravočasni pritožbi navaja, da je sodišče prve stopnje z zavrnitvijo predloga onemogočilo učinkovito izvršitev terjatve. Če se ne poseže na dolžničin denar, ki je na odvetnikovem fiduciarnem računu, druge možnosti upnik nima, saj na gotovino, ki jo izroči odvetnik dolžnici, ne more več poseči. Na odvetnikovem fiduciarnem računu niso njegova sredstva, ampak sredstva dolžnice, zaradi česar izvršba ne bi bila dopustna, če bi bil dolžnik odvetnik, kar pa ni primer v obravnavani zadevi. Predlaga spremembo izpodbijanega sklepa tako, da se predlogu ugodi. Priglaša pritožbene stroške.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Fiduciarni račun odvetnika ima poseben status, saj se na njem zbirajo sredstva odvetnikovih strank v zvezi z njihovim zastopanjem (9.a člen Zakona o odvetništvu-ZOdv). Tak status upošteva tudi VSL sklep II Ip 3998/2015 za utemeljitev nedopustnosti posega nanj za izterjavo obveznosti odvetnika. Pri tem ni sprejemljivo upnikovo sklepanje po nasprotnem, da nedopustnost posega na fiduciarni račun za izterjavo odvetnikove obveznosti potrjuje dopustnost posega za izterjavo dolžničine obveznosti, ki ni odvetnica, ampak njena stranka.

5. Fiduciarni račun odvetnika ni vezan (ločen) na posamezno stranko, ampak je zbirni račun, na katerem so zbrana denarna sredstva vseh strank, torej tudi premoženje, ki ni dolžničino. Že ta okoliščina ne dopušča izvršbe na računu v skladu s 138. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju ZIZ), kot je bila predlagana s strani upnika, saj bi organizacija za plačilni promet lahko za izterjavo dolžničine obveznosti posegla tudi na denarna sredstva, ki niso njena. Komu pripadajo sredstva, ki so vodena na odvetnikovem fiduciarnem računu, namreč organizaciji za plačilni promet zaradi pojasnjenega načina vodenja sredstev na ime odvetnika, ni znano.

6. Šele odvetnik je tisti, ki v skladu z mandatnim razmerjem izroči denarna sredstva posameznim strankam. V tej fazi pa ima upnik možnost, da poseže na terjatev stranke do odvetnika iz mandatnega razmerja, še preden ta denar izroči svoji stranki (rubež in prenos terjatve - 107. in 114. člen ZIZ). Po pojasnjenem je neutemeljen upnikov pritožbeni očitek, da se mu je odvzela možnost učinkovite izvršbe.

7. Ker sodišče druge stopnje tudi ni odkrilo procesnih kršitev, na katere pazi po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena Zakona o pravdnem postopku - v nadaljevanju ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ), je pritožbo zavrnilo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

8. Upnik, ki ni uspel s pritožbo, krije sam svoje pritožbene stroške (prvi odstavek 154. člena ZPP in prvi odstavek 165. člena v zvezi s 15. členom ZIZ).