Jedro

Sodišče napoti na pravdo udeležence, če med njimi nastane spor o predmetu delitve oziroma o velikosti njihovih deležev. Pri tem ni pomembno, da nasprotni udeleženec velikosti deležev ni izpodbijal v zapuščinski obravnavi za pokojnim očetom. Sedaj namreč zatrjuje drugo pravno podlago kot dedovanje (vlaganja v nepremičnino).

Izrek

I. Pritožba se zavrne kot neutemeljena in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

II. Pritožnik krije svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je prekinilo nepravdni postopek in nasprotnega udeleženca napotilo na pravdo, da je njegov delež na solastnem premoženju večji kot 1/8. Naložilo mu je, da tožbo vloži v roku 30 dni, sicer bo sodišče postopek nadaljevalo.

2. Proti temu sklepu vlaga pritožbo predlagatelj. Uveljavlja vse pritožbene razloge. Nasprotni udeleženec je izjavil, da se ne strinja z lastninskim deležem do 1/8, vendar tega ni obrazložil. Sodišče dokumentov ni pregledalo, ampak le pavšalno sledi nasprotnemu udeležencu, da se ne strinja z velikostjo deleža. Nasprotni udeleženec sklepa o dedovanju III D 2526/2012 ni izpodbijal in ni ugovarjal cenitvi predmetne nepremičnine, kar je izdelala cenilka A. A., kar je predlagatelj vložil v spis, listine, katere pa je predložil, pa ne dokazujejo, da bi bil njegov delež večji. Gre le za spisek bančnih kreditov, kar je najel že pokojni oče. Oče je živel v Avstriji, prejemal primerno pokojnino in imel v lasti nepremičnino, ki je bila sicer zgrajena nelegalno. Zato je pooblastil nasprotnega udeleženca, ki je živel v L., da poplačuje kredite za gradnjo. Ta kredit je bil poplačan in hipoteka izbrisana. V spis je predložil tudi račune za pogreb, kar je vse bilo priglašeno že v zapuščinskem postopku. Predložil je tudi dokazila za sklenitev življenjskega zavarovanja. Sodišče je že na obravnavi poučilo nasprotnega udeleženca, da lahko uveljavlja povečani solastninski delež iz vlaganj, ki so bila izvršena pred 1. 1. 2003 in poveča vrednost nepremičnin, po tem datumu pa lahko uveljavlja samo obogatitveni zahtevek in ne povečanja stvarnopravnega deleža. Vsa vlaganja, ki se zatrjujejo, so bila v letu 2011. Obrazložitev sklepa se da razumeti tako, da ne more uspeti s tožbo. Zato je obrazložitev v nasprotju z izrekom.

3. Na vročeno pritožbo je odgovoril nasprotni udeleženec in predlagal zavrnitev pritožbe. Presoja in dokazovanje zatrjevanih vlaganj ni stvar nepravdnega postopka. Če je spor o višini solastnih deležev, sodišče prekine postopek in napotitev na pravdo. Nasprotni udeleženec je trdil, da je vlagal v nepremičnino že v 80-ih letih in tedaj je bilo to možno.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Sodišče prve stopnje je pravilno povzelo dogajanje na naroku 1. 10. 2019. Ker je nasprotni udeleženec uveljavljal večji solastninski delež zaradi vlaganj, je sodišče prve stopnje pravilno ugotavljalo, kdaj so bila ta vlaganja izvršena. Nasprotni udeleženec je zatrjeval, da je bilo to tako v letu 2010, tudi pred letom 2003 in od samega začetka, to je od 80-ih let dalje in sicer s svojim finančnim prispevkom. Podal je tudi nekatera dokazila (vloge B2). Glede na tako zatrjevano podlago, je sodišče prve stopnje pravilno ravnalo, ko je postopek prekinilo. Po tretjem odstavku 118. člena ZNP sodišče napoti na pravdo udeležence, če med njimi nastane spor o predmetu delitve oziroma o velikosti njihovih deležev.

6. Pri tem ni pomembno, kot meni pritožnik, da nasprotni udeleženec velikosti deležev ni izpodbijal v zapuščinski obravnavi za pokojnim očetom. Tudi ni odločilno, da ni ugovarjal cenitvi, ki jo je predlagatelj naročil pred vložitvijo postopka. Sedaj zatrjuje drugo pravno podlago, kot je dedovanje ali po ZD. Zato je sodišče prve stopnje v danih okoliščinah moralo postopek prekiniti in nasprotnega udeleženca napotiti na pravdo.

7. Res je sodišče prve stopnje v obrazložitvi zapisalo, da po zakoniti domnevi iz 11. člena SPZ velja za lastnika tisti, ki je vpisan v zemljiško knjigo in da je opomnilo nasprotnega udeleženca, da lahko uveljavlja le tista vlaganja, ki so bila izvršena do uveljavitve SPZ, od tedaj dalje pa zahteva le obogatitveni zahtevek. Vendar to še ne pomeni, kot meni pritožnik, da je podano nasprotje med izrekom in obrazložitvijo in zato ni podana smiselno očitana absolutna bistvena kršitev določb ZPP.

8. Odločitev temelji na določbi 165. člena ZPP v povezavi 37. člena ZNP, odločitev o stroških pa temelji na določbi 35. člena ZNP v zvezi s 165. členom ZPP. Gre za pritožbene stroške pritožnika, ki ni uspel s pritožbo, za končno odločitev pa udeleženci trpijo svoje stroške (35. člen ZNP). Določbe iz ZNP-ja so uporabljene glede na prehodno določbo 216. člena ZNP-1, saj je bil postopek začet pred uveljavitvijo ZNP-1.