Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Tožnik je imel s pogodbo o zaposlitvi dogovorjeno, da mu za opravljeno delo in polni delovni čas (40 ur na teden) glede na predvidene rezultate in normalne delovne pogoje pripada bruto plača v višini 800,00 EUR, v primeru dela v državi EU, pa je urna postavka delavca 11,50 EUR bruto. Ker sodišče prve stopnje pri odločanju o reparaciji ni upoštevalo, da je tožnik le v delu spornega obdobja delal v Nemčiji, kasneje pa v Sloveniji, ter mu je za celotno naveden obdobje priznalo višjo urno postavko, je pritožbeno sodišče znesek reparacije znižalo tako, da je za čas dela v Sloveniji upoštevalo nižjo urno postavko, dogovorjeno v pogodbi o zaposlitvi za delo v Sloveniji.
I. Pritožbi se delno ugodi in se sodba sodišča prve stopnje v izpodbijanem delu delno spremeni tako, da se točka I/4 v celoti glasi: „I/4. Tožena stranka je dolžna tožeči stranki v roku 8 dni: - obračunati razliko v plači za mesec januar 2014 v višini 1.144,35 EUR bruto, zanj plačati akontacijo dohodnine in prispevke ter mu izplačati neto znesek skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 19. 2. 2014 dalje do plačila; - obračunati razliko v plači za mesec februar 2014 v višini 1.060,00 EUR bruto, zanj plačati akontacijo dohodnine in prispevke ter mu izplačati ustrezen neto znesek zmanjšan za znesek 124,64 EUR skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 19. 3. 2014 dalje do plačila; - obračunati plačo za mesec marec 2014 v višini 800,00 EUR bruto, zanj plačati akontacijo dohodnine in prispevke ter mu izplačati ustrezen neto znesek skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 19. 4. 2014 dalje do plačila; - obračunati plačo za mesec april 2014 v višini 145,45 EUR bruto, zanj plačati akontacijo dohodnine in prispevke ter mu plačati ustrezen neto znesek skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 19. 5. 2014 dalje do plačila; kar zahteva tožnik več (plačilo po urni postavki 11,50 EUR bruto) se zavrne.“
II. V preostalem se pritožba zavrne in se v nespremenjenem izpodbijanem delu potrdi sodba sodišča prve stopnje.
III. Stranki sami krijeta vsaka svoje pritožbene stroške.
1. Sodišče prve stopnje je razsodilo: da se ugotovi, da je tožeči stranki nezakonito prenehalo delovno razmerje pri toženi stranki, da ji ni prenehalo z dnem 6. 2. 2014, ter da je delovno razmerje trajalo do vključno 6. 4. 2014 (I/1. točka izreka); da je tožena stranka dolžna tožečo stranko, za čas od 7. 2. 2014 do 6. 4. 2014 prijaviti v socialna zavarovanja (I/3. točka izreka); da je tožena stranka dolžna tožeči stranki: obračunati razliko v plači za mesec januar 2014 v višini 1.144,35 EUR bruto, zanj plačati davke in prispevke ter izplačati ustrezen neto znesek razlike plače skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 19. 2. 2014 dalje do plačila; obračunati plačo za mesec februar 2014 v višini 1.840,00 EUR bruto, zanj plačati davke in prispevke ter izplačati ustrezen neto znesek plače skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 19. 3. 2014 dalje do plačila; plačo za mesec marec 2014 v višini 1.932,00 EUR bruto, zanj plačati davke in prispevke ter izplačati ustrezen neto znesek plače skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 19. 4. 2014 dalje do plačila; plačo za mesec april 2014 za 32 ur v višini 368,00 EUR bruto, zanj plačati davke in prispevke ter izplačati ustrezen neto znesek plače skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 19. 5. 2014 dalje do plačila ter vse v roku 8 dni (I/4. točka izreka); kar zahteva tožeča stranka več in drugače (prijava v socialna zavarovanja tudi za dan 6. 2. 2014; plačilo plače oziroma pravilno obračun razlike v plači nad dosojeno za januar 2014 v višini 1.144,35 EUR bruto - do 1.840,00 EUR torej za 695,65 EUR bruto in od tega zneska odvod davka in prispevkov; plačilo dnevnic in stroške prehrane za mesec januar 2014, v znesku 740,72 EUR, skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi 19. 2. 2014 dalje do plačila ter v roku 8 dni, je zavrnilo (II. točka izreka). Odločilo je, da tožena stranka krije sama svoje stroške postopka, dolžna pa je plačati: stroške postopka v višini 614,75 EUR (za tožečo stranko) na račun Delovnega in socialnega sodišča v Ljubljani s št. ..., sklic na št. ...; sodno takso v višini 155,00 EUR (za tožečo stranko) na račun Delovnega in socialnega sodišča v Ljubljani, s št. ..., sklic na št. ... ter sodno takso v višini 15,00 EUR (tožeči stranki) na njen račun, s št. ..., vse v roku 8 dni, šteto od dneva prejema te sodne odločbe ter v primeru zamude, skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi dalje do plačila (III. točka izreka).
2. Zoper točko I/4 izreka sodbe se pravočasno pritožuje tožena stranka in predlaga, da pritožbeno sodišče njeni pritožbi ugodi in sodbo sodišča prve stopnje v izpodbijanem delu spremeni tako, da odloči, da je tožena stranka dolžna tožniku obračunati in izplačati plačo zgolj v višini 800,00 EUR bruto kot je dogovorjeno v pogodbi o zaposlitvi, podrejeno pa, da sodbo v izpodbijanem delu razveljavi ter zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje. Navaja, da se ne strinja z odločitvijo sodišča prve stopnje, saj za izračun plače je bistvena s strani tožnika podpisana pogodba o zaposlitvi. V njej je v 7. členu dogovorjeno, da se delovno razmerje sklepa za polni delovni čas (40 ur na teden) in da znaša bruto plača 800,00 EUR, v primeru dela v državi EU pa znaša urna postavka 11,50 EUR. Tako bi moralo sodišče tožniku priznati po 8. 2. 2014, ko je prenehal z delom v Nemčiji, plačo dogovorjeno v pogodbi o zaposlitvi torej 800,00 EUR bruto. Prav tako je napačna odločitev sodišča prve stopnje o višini plače za mesec januar, saj bi mu sodišče moralo odšteti znesek nastanitve. Sodišče prve stopnje je materialno pravo napačno uporabilo. Priglaša pritožbene stroške.
3. Tožeča stranka je na pritožbo odgovorila. Navaja, da je pritožba neutemeljena, zato predlaga, da jo sodišče prve stopnje zavrne in v izpodbijanem delu potrdi sodbo sodišča prve stopnje. Priglaša pritožbene stroške.
4. Pritožba je delno utemeljena.
5. Pritožbeno sodišče je preizkusilo izpodbijani del sodbe sodišča prve stopnje v mejah uveljavljanih pritožbenih razlogov, pri čemer je po uradni dolžnosti pazilo na absolutne bistvene kršitve določb postopka iz 2. odstavka 350. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP, Ur. l. RS, št. 26/99 in nadaljnji) in na pravilno uporabo materialnega prava. Ugotovilo je, da sodišče prve stopnje ni zagrešilo bistvenih kršitev določb postopka, na katere pritožbeno sodišče pazi po uradni dolžnosti. Pravilno in popolno je ugotovilo dejansko stanje, vendar pa je nanj delno napačno uporabilo materialno pravo.
6. Glede na ugotovitev, da je tožniku pri toženi stranki nezakonito prenehalo delovno razmerje dne 6. 2. 2014, je sodišče prve stopnje toženi stranki naložilo, da je dolžna tožniku obračunati in plačati nadomestilo plače za čas, za katerega je imel s toženo stranko sklenjeno delovno razmerje tj. od 6. 1. 2014 do 6. 4. 2014, pri tem pa je upoštevalo urno postavko, kot je bila v pogodbi o zaposlitvi dogovorjena za delo v tujini v višini 11,50 EUR na uro.
7. Takšna odločitev sodišča prve stopnje je materialno pravno zmotna. Tožnik je imel s pogodbo o zaposlitvi dogovorjeno, da mu za opravljeno delo in polni delovni čas (40 ur na teden) glede na predvidene rezultate in normalne delovne pogoje pripada bruto plača v višini 800,00 EUR, v primeru dela v državi EU, pa je urna postavka delavca 11,50 EUR bruto. Tako je tožnik za čas dela v Nemčiji (od 6. 1. 2014 do 8. 2. 2014) upravičen do plačila po urni postavki 11,50 EUR, po vrnitvi iz Nemčije, pa do plačila nadomestila v višini bruto mesečne plače 800,00 EUR.
8. Tožniku zato za mesec februar pripada plačilo za opravljeno delo v Nemčiji po bruto urni postavki 11,50 EUR in sicer za eden teden tj. 40 ur v bruto znesku 460,00 EUR, za preostale tri tedne pa mu pripada nadomestilo plače dogovorjene za delo v Sloveniji, kar je 600,00 EUR bruto, zmanjšane za neto znesek prejete plače v višini 124,64 EUR. Za mesec marec 2014 mu pripada bruto nadomestilo v višini 800,00 EUR in za mesec april za 32 ur 145,45 EUR bruto. Tožena stranka je dolžna od teh bruto zneskov plačati akontacijo dohodnine in prispevke za tožnika, neto znesek pa mu izplačati z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od 19. dne v mesecu za neto znesek iz preteklega meseca.
9. Pritožba pa neutemeljeno očita sodišču prve stopnje, da bi moralo pri določitvi zneska za mesec januar odšteti znesek nastanitve. Tožena stranka razen navedb o tem, da naj bi bilo med strankami dogovorjeno, da tožnik za nastanitev plača 15,00 EUR na dan, ne predloži nobenega dokaza, prav tako pa to tudi ne izhaja iz plačilne liste za mesec januar 2014. 10. Iz navedenega tako izhaja, da je pritožba tožene stranke delno utemeljena, zato ji je pritožbeno sodišče delno ugodilo in sodbo sodišča prve stopnje v delu, ki se nanaša na obdobje od 9. 2. 2014 do 6. 4. 2014 delno spremenilo (1. odstavek 351. člena ZPP v zvezi s 5. alinejo 358. člena ZPP), v preostalem pa je pritožbo zavrnilo in v nespremenjenem izpodbijanem delu potrdilo sodbo sodišča prve stopnje (353. člen ZPP).
11. Odločitev o pritožbenih stroških temelji na 1. odstavku 165. člena ZPP. Ker gre za spor o obstoju ali prenehanju delovnega razmerja, skladno s 5. odstavkom 41. člena Zakona o delovnih in socialnih sodiščih (ZDSS-1, Ur. l. RS, št. 2/2004 in naslednji), po katerem delodajalec krije svoje stroške postopka, ne glede na izid postopka, razen če je delavec z vložitvijo tožbe ali z ravnanjem v postopku zlorabljal procesne pravice, tožena stranka sama krije svoje stroške pritožbe. Tožeča stranka pa svoje stroške odgovora na pritožbo krije sama, ker z njim k odločitvi ni bistveno pripomogla (155. člen ZPP).