Jedro

Po oceni sodišča druge stopnje sodišče prve stopnje podlage za zavrženje predloga za izvršbo, ne glede na pridobljene podatke v CRP, ni imelo. Pri tem sodišče v izpodbijanem sklepu ni navedlo, kateri podatki v CRP-ju se ne ujemajo s podatki upnika. Dejstvo, da se podatek o bivališču dolžnika razlikuje od dejanskega prebivališča, ne more iti upniku v škodo, saj v tem primeru ne gre za nepopoln predlog.

Izrek

Pritožbi se ugodi in se sklep sodišča prve stopnje razveljavi ter zadeva vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

Odločitev o stroških pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom predlog za izvršbo zavrglo, iz razloga, ker po vpogledu v Centralni register prebivalstva (v nadaljevanju CRP) osebe z imenom K.Š.M. P, Ljubljana, ni našlo, prav tako navedena dolžnica ne obstaja pod vnešenimi identifikacijskimi številkami, zoper neobstoječo osebo pa ni mogoče voditi postopka.

Zoper sklep se pritožuje upnik, iz vseh pritožbenih razlogov ter navaja, da je upnik dolžnika pravočasno nedvoumno opredelil z EMŠO, po vložitvi predloga pa je pridobil tudi podatek o spremembi priimka pri toženi stranki in je na poziv sodišča upnik predlog tudi v roku ustrezno dopolnil z vsemi podatki, ki so omogočali identifikacijo dolžnika in sicer EMŠO in prebivališče, zagotovil je vse potrebno za njegovo identifikacijo v okviru naslovnega izvršilnega postopka.

Pritožba je utemeljena.

Po 1. odstavku 40. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju (Ur. l. RS, št. 51/98 in spremembe, v nadaljevanju ZIZ) mora upnik v predlogu za izvršbo, ki se lahko pošlje na predpisanem obrazcu, navesti upnika in dolžnika, izvršilni naslov ali verodostojno listino, dolžnikovo obveznost, sredstvo in predmet izvršbe ter druge podatke, ki so potrebni, da se izvršba lahko opravi. Iz spisa sodišča prve stopnje izhaja, da je upnik vložil predlog za izvršbo, v katerem je opredelil dolžnika v skladu z navedeno zakonsko določbo 1. odstavka 40. člena ZIZ.

Sodišče prve stopnje je kljub temu upnika s sklepom z dne 10. 12. 2009 pozvalo, da na predpisanem obrazcu dopolni oziroma popravi predlog za dovolitev izvršbe tako, da popolno opredeli dolžnika z navedbo imena, priimka in naslova ter dolžnikove identifikacijske številke, če z njimi razpolaga ter navedlo, da davčna številka v predlogu ne pripada dolžnici s priimkom, navedenim v predlogu. Upnik je napotkom sodišča sledil in dolžnico pravočasno opredelil s spremenjenim priimkom K.Š., sporočil pa je tudi nov naslov (stalno prebivališče) dolžnice. Kljub temu je sodišče prve stopnje z izpodbijanim sklepom njegov predlog zavrglo ter zapisalo, da upnik predloga ni ustrezno dopolnil, glede na to, da po vpogledu v CRP sodišče osebe z imenom K.Š.M., P, Ljubljana, ni našlo, zoper neobstoječo osebo pa ni mogoče voditi postopka. Dolžnica tudi ne obstaja pod vnešenimi identifikacijskimi številkami.

Po oceni sodišča druge stopnje sodišče prve stopnje podlage za zavrženje predloga za izvršbo, ne glede na pridobljene podatke v CRP, ni imelo. Pri tem sodišče v izpodbijanem sklepu ni navedlo, kateri podatki v CRP-ju se ne ujemajo s podatki upnika. Če je bil to podatek o imenu dolžnice oziroma priimku, je upnik to že popravil, če pa so to podatki o prebivališču, pa dejstvo, da se podatek o bivališču dolžnika razlikuje od dejanskega prebivališča ne more iti upniku v škodo, saj v tem primeru ne gre za nepopoln predlog. Odgovor je namreč odvisen od konkretne procesne situacije in šele v primeru, da vročitev na naslovu iz predloga ne uspe, se v tem delu postavi vprašanje popolnosti predloga.

Kot že navedeno, je upnik dolžnika opredelil že v predlogu za izvršbo, poleg tega je reagiral na poziv sodišča in predložil podatke dolžnika, zato ni mogoče šteti, da je bil predlog nepopoln in ga zato zavreči. Upnik se je na poziv sodišča odzval in sporočil podatke o dolžniku, zato ne more iti v njegovo breme okoliščina, da se morebitni podatek o dolžniku s podatkom v CRP-ju razlikuje, v takšni situaciji njegovega predloga ni mogoče šteti kot nepopolnega.

Glede na navedeno je sodišče druge stopnje pritožbi upnika ugodilo, izpodbijani sklep razveljavilo in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v nov postopek (3. točka 365. člena Zakona o pravdnem postopku, Ur. l. RS, št. 26/99 in spremembe, ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

Odločitev o stroških pritožbenega postopka temelji na 3. odstavku 165. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ.