Jedro

Tožnik je bil vabljen na razgovor k zavodu. V vabilu je bil opozorjen, da se bo v primeru, če se na vabilo iz neopravičenih razlogov ne bo odzval, štelo, da ni aktivni iskalec zaposlitve in bo izbrisan iz evidence brezposelnih oseb. Tožnik se na vabilo ni odzval, razgovora se ni udeležil, svojega izostanka ni opravičil, prav tako opravičljivih razlogov ni navajal tekom sodnega postopka, njegova obveznost aktivnega iskanja zaposlitve z zaposlitvenim načrtom pa ni bila izključena, zato ga je toženec utemeljeno izbrisal iz evidence brezposelnih oseb.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.

II. Stroški pritožbe bremenijo proračun Delovnega in socialnega sodišča v Ljubljani.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je zavrnilo tožbeni zahtevek na odpravo dokončne odločbe toženca št. ... z dne 4. 4. 2014 in prvostopenjske odločbe št. ... z dne 5. 11. 2013 ter na ugotovitev, da se tožnik še nadalje vodi v evidenci brezposelnih oseb. Obenem je sklenilo, da stroški zastopanja tožnika znašajo 431,40 EUR in bremenijo proračun.

2. Zoper sodbo se pritožuje tožnik iz vseh pritožbenih razlogov. Sodišče prve stopnje ni ugotavljalo vzroka za njegovo odsotnost s svetovalnega razgovora 29. 10. 2013. Meni, da bi bilo v zvezi s tem, kolikokrat je bil od dneva prijave 11. 10. 2007 pa do izbrisa iz evidence brezposelnih oseb napoten na zaposlitev oziroma zaposlitveni razgovor, potrebno zaslišati zaposlene pri zavodu za zaposlovanje. Poleg tega bi bilo treba vpogledati v dokumentacijo pri zavodu ter medicinsko dokumentacijo. Navaja, da ga toženec letno vabi le nekajkrat, namesto da bi mu na vse načine pomagal najti zaposlitev. Zato bi ga moral oprostiti dolžnosti aktivnega iskanja zaposlitve.

3. V pritožbi vloženi še po pooblaščenki tožnik opozarja, da je bil 29. 10. 2013 vabljen na razgovor pri svetovalki, kar ni zaposlitveni razgovor v smislu 11. člena ZUTD. Gre namreč za razgovor zaradi načrtovanja in spremljanja iskanja zaposlitve, neudeležba na tem razgovoru pa ne more pomeniti, da je odklonil vabilo na zaposlitveni razgovor in da zato ni aktivni iskalec zaposlitve. Dokler mu je zdravstveno stanje to dopuščalo, je sam aktivno iskal zaposlitev, toženec pa ga ni napotil niti k enemu delodajalcu. Prenehanje vodenja v evidenci brezposelnih oseb, ki je samo sebi namen, pomeni kršitev pravice do socialne varnosti iz 50. člena Ustave RS. Sodišče prve stopnje je za odločitev bistveno štelo le ugotovitev, da se ni javil na vabilo na razgovor k svetovalki, ni pa se ukvarjalo s pravnorelevantnimi navedbami, da je aktivno iskal zaposlitev, zato je dejansko stanje ostalo nepopolno ugotovljeno. Poleg tega tudi ni upoštevalo posebnih okoliščin, da je bil izbrisan iz registra stalnih prebivalcev Slovenije in da je bil prisilno izseljen iz svojega domovanja. Ker ga sodišče s tem v zvezi ni zaslišalo, poleg tega pa tudi ni vpogledalo v dokumentacijo toženca ter zdravstveno dokumentacijo, je zagrešilo kršitev po 8. točki 2. odstavka 339. člena ZPP. Uveljavlja povrnitev stroškov pritožbe.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Po preizkusu zadeve v obsegu iz 350. člena ZPP pritožbeno sodišče ugotavlja, da je sodišče prve stopnje razčistilo dejstva, bistvena za odločitev v zadevi, ter na podlagi pravilne uporabe materialnega prava tudi pravilno razsodilo. Pri tem ni kršilo postopkovnih določb, na katere pritožbeno sodišče pazi po uradni dolžnosti, niti tistih, ki jih uveljavlja pritožba.

6. Zatrjevana kršitev načela kontradiktornosti, torej zatrjevana kršitev iz 8. točke 2. odstavka 339. člena ZPP, ni podana. Sodišče prve stopnje z ničemer ni kršilo tožnikove pravice do izjave. Opredelilo se je do vseh njegovih navedb, bistvenih za odločitev v tem sporu, poleg tega je utemeljeno zavrnilo njegove dokazne predloge, saj je imelo za to sprejemljive in ustavno dopustne razloge.

7. Tožnik tako neutemeljeno uveljavlja, da se sodišče prve stopnje ni opredelilo do njegovih navedb, da je, dokler mu je zdravstveno stanje to dopuščalo, aktivno iskal zaposlitev, da ga toženec vse od vpisa v evidenco brezposelnih ni niti enkrat napotil k delodajalcu, da je bil izbrisan iz registra stalnih prebivalcev Slovenije in da je bil prisilno izseljen iz svojega domovanja. Te navedbe so namreč za odločitev v tem sporu irelevantne. Sodišče se v obrazložitvi sodbe ni dolžno opredeliti do vseh navedb strank, temveč le do tistih, ki so za odločitev bistvenega pomena. Ker ne gre za pravnorelevantna dejstva, ji tudi ni potrebno dokazovati.

8. Načelna dolžnost sodišča, da izvede predlagane dokaze namreč ni neomejena. Tako ni treba izvajati dokazov, ki so nepotrebni, ker je neko dejstvo že dokazano, ki so nerelevantni, ker dejstvo, ki naj bi se ga dokazovalo za razsojo ni pravilno odločilno, ali ki so neprimerni za dokazovanje določenega dejstva. V obravnavnem primeru tožnik predlaga svoje zaslišanje in zaslišanje zaposlenih na zavodu za zaposlovanje, vpogled v dokumentacijo toženca in zdravstveno dokumentacijo za ugotovitev njegovega zdravstvenega stanja, aktivnosti glede iskanja zaposlitve in drugih okoliščin, ki za odločitev v zadevi niso pomembna. Zato je sodišče prve stopnje te dokazne predloge utemeljeno zavrnilo.

9. V tej zadevi gre za spor o prenehanju vodenja v evidenci brezposelnih oseb. Predmet tega postopka je namreč presoja pravilnosti in zakonitosti dokončne odločbe z dne 4. 4. 2014 v zvezi s prvostopenjsko odločbo z dne 5. 11. 2013, s katero je bilo odločeno, da se tožnik z 29. 10. 2013 izbriše iz evidence brezposelnih oseb. Ugotovljeno je namreč bilo, da tožnik, ker se tega dne ni javil na vabilo zavoda, ni aktivni iskalec zaposlitve. Sodišče prve stopnje je z izpodbijano zavrnilno sodbo pravilno presodilo, da je bil tožnik 29. 10. 2013 utemeljeno izbrisan iz evidence brezposelnih oseb.

10. Razlogi za izbris iz evidence brezposelnih oseb so določeni v 129. členu Zakona o urejanju trga dela (ZUTD; Ur. l. RS, št. 80/2011 s spremembami). Po 9. alineji 1. odstavka 129. člena ZUTD tako zavod preneha voditi osebo v evidenci brezposelnih, če oseba ni aktivni iskalec zaposlitve, razen če je te obveznosti oproščena z zaposlitvenim načrtom. Po 11. členu ZUTD se šteje, da brezposelna oseba aktivno išče zaposlitev, če se udeležuje zaposlitvenih razgovorov na vabilo delodajalca, zavoda ali drugih izvajalcev ukrepov. Pravilnik o prijavi in odjavi iz evidenc, zaposlitvenem načrtu, pravicah in obveznostih pri iskanju zaposlitve ter nadzoru nad osebami, prijavljenimi v evidencah (Ur. l. RS, št. 106/2010 s spremembami - v nadaljevanju: Pravilnik) v 1. odstavku 20. člena določa, da zavod v tem primeru preneha voditi brezposelno osebo v evidenci brezposelnih oseb z dnem, ko bi se morala na vabilo zglasiti na zavodu. Po 42. členu Pravilnika je način aktivnega iskanja zaposlitve tudi udeležba na zaposlitvenih razgovorih na vabilo zavoda. Obveznost aktivnega iskalca zaposlitve je torej tudi udeležba na razgovorih pri zavodu oziroma svetovalcu zavoda, namenjenih iskanju zaposlitve. V obravnavnem primeru je šlo prav za tak razgovor.

11. Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo, da se tožnik 29. 10. 2013 na vabilo zavoda ni odzval, česar pritožba niti ne izpodbija. Tožnik je bil z vabilom 21. 10. 2013 vabljen na razgovor k zavodu 29. 10. 2013. V vabilu je bil opozorjen, da se bo v primeru, če se na vabilo iz neopravičenih razlogov ne bo odzval, štelo, da ni aktivni iskalec zaposlitve, posledično pa bo izbrisan iz evidence brezposelnih oseb. Ker se tožnik na vabilo ni odzval, oziroma se razgovora ni udeležil, niti ni svojega izostanka opravičil in opravičljivih razlogov ni navajal niti tekom sodnega postopka(1) , poleg tega njegova obveznost aktivnega iskanja zaposlitve z zaposlitvenim načrtom ni bila izključena,(2) ga je toženec tudi po stališču pritožbenega sodišča utemeljeno izbrisal iz evidence brezposelnih oseb. Za to je imel ne glede na siceršnjo aktivnost tožnika in toženca v zvezi z iskanjem zaposlitve in tudi ne glede na siceršnjo tožnikovo življenjsko situacijo, vso podlago v 129. členu ZUTD. Pritožbene navedbe v zvezi s kršitvijo pravice do socialne varnosti iz 50. člena Ustave RS so zato neutemeljene.

12. Na podlagi navedenega je pritožbeno sodišče na podlagi 353. člena ZPP pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.

13. Ker tožnik, ki ga v pritožbenem postopku zastopa odvetnica na podlagi odločbe, št. BPP 110/2016 z dne 26. 2. 2016, s pritožbo ni uspel, stroški pritožbe bremenijo proračunska sredstva prvostopenjskega sodišča. (1) Za opravičljive razloge za opustitev aktivnega iskanja zaposlitve brez predhodnega dogovora v zaposlitvenem načrtu pod pogojem, da oseba obvesti zavod ali koncesionarja v roku 8 dni po prenehanju razlogov in na zahtevo predloži ustrezna dokazila, se po 3. odstavku 44. člena Pravilnika štejejo: nezmožnost brezposelne osebe ali iskalca zaposlitve, katerega zaposlitev je ogrožena, za delo iz zdravstvenih razlogov ali nega družinskega člana, s katerim živi v skupnem gospodinjstvu po predpisih, ki urejajo zdravstveno varstvo in obvezno zdravstveno zavarovanje, kar se izkaže s potrdilom ali bolniškim listom izbranega zdravnika, ali  drugi utemeljeni razlogi, zaradi narave katerih predhoden dogovor ni bil mogoč.

(2) Razlogi za oprostitev aktivnega iskanja zaposlitve so določeni v 1. odstavku 44. člena Pravilnika.