Jedro

Če so sporna le dejstva, ki se nanašajo na opravo izvršbe, ta dejstva lahko ugotavlja izvršilno sodišče samo.

Izrek

Pritožbi se ugodi, izpodbijani sklep sodišča prve stopnje se razveljavi in se zadeva vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

Obrazložitev

Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje ugodilo ugovoru dolžnika zoper sklep o izvršbi, izvršilni postopek ustavilo in razveljavilo vsa opravljena izvršilna dejanja. Ugotovilo je, da je dolžnik še pred vložitvijo predloga za izvršbo ravnal po pravnomočni sodni odločbi (sklep o motenju posesti) in s tem odpravil vzroke za vložitev izvršilnega sredstva.

Zoper ta sklep je vložila pritožbo upnica, ki uveljavlja vse pritožbene razloge iz 1. odstavka 338. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP). V pritožbi navaja, da prvotno stanje ni vzpostavljeno. Pod točko II. sklepa o motenju posesti se zahteva vzpostavitev prejšnjega stanja na odoranem mestu in posutje nazaj s peskom ter utrditev poti v dolžini 8 m. Pot bi morala biti utrjena tako, kot je bila pred motitvenim dejanjem. O tem pa izvedenec v svojem mnenju ne govori. Sodišče je ravnalo napačno, ko ni postopka prekinilo in stranke napotilo na pravdo, da se ugotovi, če je dolžnik res izpolnil svojo obveznost. Predlaga razveljavitev izpodbijanega sklepa in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v nov postopek.

Pritožba je utemeljena.

V obravnavani izvršilni zadevi je temeljnega pomena ugotovitev dejstva, ali je dolžnik vzpostavil prejšnje stanje, kot mu to nalaga izvršilni naslov (sklep o motenju posesti). Po tem izvršilnem naslovu je dolžnik dolžan vzpostaviti stanje, kot je bilo pred motitvenim dejanjem in pot na odoranem mestu nazaj s peskom posuti in utrditi v približni dolžini 8 m. Temeljno vprašanje torej ni, ali pot ustreza razmeram konkretnega cestišča kot celote in omogoča dovoz z avtomobili oziroma lažjo kmetijsko mehanizacijo mimo bližnje preorane njive, v dvorišče za hišo, kot je to ugotovilo sodišče prve stopnje. Bistvenega pomena je namreč, ali je dolžnik pot na odoranem mestu nazaj posul s peskom in utrdil tako, da je pot v takšnem stanju, kot pred motenjem, oziroma povedano drugače, ali lahko upnica izvršuje posest stvarne služnosti v takšnem obsegu, kot pred motitvenim dejanjem. Pritožba pravilno navaja, da tudi izvedensko mnenje na zgoraj omenjeno relevantno vprašanje ne poda odgovora. Ker je sodišče prve stopnje v tem delu napačno uporabilo materialno pravo, je dejansko stanje ostalo nepopolno ugotovljeno.

Ker so med strankama zaenkrat sporna le dejstva, ki se nanašajo na opravo izvršbe ( arg. a contrario, prvi odstavek 59. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju - ZIZ), bo moralo sodišče prve stopnje v ponovljenem postopku samo opraviti ogled, kot v ugovoru predlaga dolžnik in na ta na način ugotoviti, ali je bilo vzpostavljeno prejšnje stanje po izvršilnem naslovu (nasutje in utrditev poti in s tem vzpostavitev stanja poti, kot je bilo pred motitvenim dejanjem). V primeru, da bodo med strankama postala sporna dejstva, ki se nanašajo na samo terjatev in bo od tega odvisen sklep o ugovoru, pa bo sodišče prve stopnje moralo napotiti dolžnika, naj v danem roku začne pravdo na nedopustnost izvršbe (1. odst. 59. člena ZIZ). Le na ta način namreč lahko dolžnik doseže ustavitev izvršbe, če je med njim in upnikom sporno, ali je dolžnik vzpostavil takšno stanje, kot je bilo pred motenjem.

Glede na navedeno je pritožbeno sodišče ugodilo pritožbi upnice, izpodbijani sklep sodišča prve stopnje razveljavilo in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v nov postopek (3. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).