Jedro

V konkretnem primeru je sodišče prve stopnje (upoštevaje tudi zadnjo alinejo prvega odstavka 74. člena ZDZdr) z realizacijo možnosti (in hkratne dolžnosti) preverjanja (pre)zasedenosti zavodov, ki za takšen sprejem pridejo v poštev, primerjavo njihove (pre)zasedenosti kot tudi vsebinske ustreznosti glede na potrebe nasprotnega udeleženca, in samo odločitvijo (v 2. točki izreka), da je dolžan slednjega pritožnik v varovani oddelek sprejeti takoj (kar hkrati pomeni šele), ko se bo sprostilo prvo prosto mesto na oddelku, vse predhodno omenjene zahteve (vidike) upoštevalo in s tem zadostilo tudi pogoju iz 6. alineje prvega odstavka 74. člena ZDZdr.

Izrek

Pritožba se zavrne.

Obrazložitev

1. Okrajno sodišče v Ljubljani je s sklepom z dne 5. 7. 2021 odločilo:

- da se nasprotnega udeleženca namesti v varovani oddelek Socialno varstvenega zavoda, najdlje za čas enega leta (1. točka izreka),

- da je dolžan Socialno varstveni zavod nasprotnega udeleženca sprejeti v varovani oddelek takoj, ko se bo sprostilo prvo prosto mesto na oddelku (2. točka izreka),

- da bo o stroških postopka odločeno s posebnim pisnim sklepom (3. točka izreka).

2. Zoper omenjeni sklep se iz vseh zakonsko predvidenih pritožbenih razlogov pritožuje Socialno varstveni zavod (SVZ), ki pritožbenemu sodišču predlaga, da ga razveljavi, zadevo vrne v ponovno odločanje ter po ponovni preučitvi vseh resničnih dejstev in okoliščin za sprejem nasprotnega udeleženca določi drug socialno varstveni zavod. Uvodoma navaja, kako je sodišče prve stopnje postopalo in kaj je v izpodbijanem sklepu navedlo. Nato pojasnjuje, kakšno varstvo izvaja v skladu z Zakonom o socialnem varstvu. Izpostavlja vsebino 75. člena ZDZdr. Omenjeni zakon eksplicitno navaja, da morajo biti izpolnjeni vsi pogoji iz prvega odstavka njegovega 74. člena. Iz sklepa sodišča ni razvidno, da je poleg ostalih pogojev izpolnjen tudi pogoj iz 6. alineje prvega odstavka 74. člena ZDZdr, kar pomeni, da niso izpolnjeni vsi pogoji za sprejem na varovani oddelek, kot to določa zakon, sodišče pa je bistveno kršilo določbe pravdnega postopka. Slednje je pritožnika izbralo zgolj na podlagi prikazanih procentov prezasedenosti, ki je pri njem takrat znašala 108,33 %. Kot je razvidno iz podatkov prezasedenosti, ki jih je posredoval Dom A., njihova zasedenost znaša 108 %. Pritožnik je enako kot Dom A. sodišču sporočil, da ima v realizaciji še dva sklepa sodišča. Šlo naj bi za enako dejansko stanje zasedenosti v obeh zavodih, česar pa sodišče prve stopnje ni upoštevalo in je zaključilo, da ima pritožnik najmanj zaseden varovani oddelek. V konkretnem primeru bi bila najbolj ustrezna izbira Dom A., saj je bil nasprotni udeleženec tam že nadomeščen v varovani oddelek, z zavodom je seznanjen in bi bila namestitev v varovani oddelek brez privolitve morebitno manj psihično obremenjujoča. Na 7. strani obrazložitve izpodbijanega sklepa je navedeno, da Dom B. in Dom A. ne razpolagata z ustrezno strokovno usposobljenim kadrom ter ustreznimi storitvami oziroma programi, ki jih glede na stanje potrebuje nasprotni udeleženec. Po mnenju pritožnika gre za zavajajoče trditve. V Sloveniji veljajo za posebne socialno varstvene zavode enaki zakoni, pravilniki, normativi in postopki. Na podlagi tega dejstva imajo ti zavodi enake pogoje za delo in enake normative glede števila kadra ter njegove strokovne usposobljenosti. Na 4. strani obrazložitve sklepa je zapisano, da iz ocene sodne izvedenke izhaja, da je sprejem na varovani oddelek za nasprotnega udeleženca način, kako lahko ponovno vzpostavi abstinenco. Pritožnik nima registrirane dejavnosti rehabilitacije ali zdravljenja odvisnikov in tega ne izvaja, niti ni strokovno usposobljen za problematiko zlorabe opojnih substanc, zaradi česar nasprotnemu udeležencu, pri katerem je potrebno reševati njegovo primarno težavo z odvisnostjo, ne more nuditi ustrezne obravnave. Dejstvo, da ima generalno največ mest na varovanih oddelkih, hkrati povečuje možnost incidentov med stanovalci. Med njimi skoraj vsakodnevno prihaja do verbalne in fizične agresije. Na varovanem oddelku ne more več zagotavljati varnosti in pogojev, ki so izrecno predpisani v Pravilniku o kadrovskih, tehničnih in prostorskih pogojih za izvajanje nalog na področju duševnega zdravja za izvajalce institucionalnega varstva ter centre za socialno delo ter o postopku njihove verifikacije. Sodišče bi se moralo zavedati dejstva, da je pri njem največja koncentracija oseb z najhujšimi oblikami motenj osebnosti in vedenja v Sloveniji. Na dan 15. 7. 2021 je zasedenost na njegovem varovanem oddelku znašala 120,83 %. V primeru namestitve bo nasprotni udeleženec nameščen v dnevni prostor varovanega oddelka pod video nadzorom, kar bo onemogočalo izvajanje aktivnosti za druge uporabnike, ki so že nameščeni na varovanem oddelku, hkrati pa slednji ne bo imel zagotovljenih osnovnih pogojev za bivanje. Vrhovno sodišče RS je že izdalo sklep, da je nameščanje osebe v prezaseden varovani oddelek nedopustno.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. V skladu s 75. členom ZDZdr je moč osebo, pri kateri so izpolnjeni pogoji za sprejem iz prvega odstavka 74. člena istega zakona, a ki v sprejem ne privoli, sprejeti v varovani oddelek socialno varstvenega zavoda na podlagi sklepa sodišča. Sodišče prve stopnje, ki se je v konkretnem primeru glede ključnih vprašanj lahko oprlo tudi na ugotovitve/mnenje z dne 28. 5. 2021 v postopku angažirane sodne izvedenke za področje medicina - psihiatrija doc. dr. C. C., dr. med., je v izpodbijanem sklepu podalo konkretne in prepričljive razloge o obstoju vsebinskih pogojev iz 1. - 6. alineje prvega odstavka 74. člena ZDZdr.

5. Upoštevaje drugi odstavek 48. člena ZDZdr sodišče v sklepu, v katerem ugotovi, da so izpolnjeni pogoji iz 75. člena istega zakona za sprejem v varovani oddelek brez privolitve, oziroma s katerim osebo sprejme v varovani oddelek, določi tudi čas zadržanja v varovanem oddelku (ki ne sme biti daljši od enega leta) in socialno varstveni zavod, ki naj osebo sprejme. V zvezi s splošno znano okoliščino o prostorski stiski tovrstnih socialno varstvenih zavodov je Ustavno sodišče RS v svojem sklepu Up-93/18 (Up-I-477/18) z dne 18. 10. 2018 izpostavilo, da se v primerih, kot je predmetni, ob dejstvu, da gre za odločanje o posegu v osebno svobodo oseb z duševno motnjo, zastavlja tudi vprašanje spoštovanja njihovega osebnega dostojanstva med odvzemom prostosti. Vrhovno sodišče RS pa je glede teh istih vprašanj v sklepu II Ips 51/2019 z dne 25. 4. 2019 poudarilo, da odločitev sodišča ne sme biti takšna, da bi na ustavno nedopusten način posegala v kakšno človekovo pravico, kar velja tako glede nasprotnega udeleženca kot ostalih varovancev oddelka.

6. Navkljub obstoječi zakonski ureditvi, v okviru katere nima najbolj ustreznih mehanizmov preprečiti, da bi prišlo do takšne situacije, pa je v konkretnem primeru sodišče prve stopnje (upoštevaje tudi zadnjo alinejo prvega odstavka 74. člena ZDZdr) z realizacijo možnosti (in hkratne dolžnosti) preverjanja (pre)zasedenosti zavodov, ki za takšen sprejem pridejo v poštev, primerjavo njihove (pre)zasedenosti kot tudi vsebinske ustreznosti glede na potrebe nasprotnega udeleženca, in samo odločitvijo (v 2. točki izreka), da je dolžan slednjega pritožnik v varovani oddelek sprejeti takoj (kar hkrati pomeni šele), ko se bo sprostilo prvo prosto mesto na oddelku, vse predhodno omenjene zahteve (vidike) upoštevalo in s tem zadostilo tudi pogoju iz 6. alineje prvega odstavka 74. člena ZDZdr (glej predvsem (obširne) razloge na straneh 5 - 7 obrazložitve izpodbijanega sklepa).

7. Omenjeno sodišče je glede zasedenosti vsakega od štirih zavodov, ki v tem oziru pridejo v poštev, podalo konkretne ugotovitve. Na podlagi dopisov (odgovorov) vsakega od njih (to je SVZ, Dom A., Dom B. in Dom D.) je namreč lahko ugotovilo raven njihove (pre)zasedenosti, hkrati pa opravilo tudi potrebno vsebinsko primerjavo (ne)ustreznosti posameznih zavodov glede na stanje oziroma potrebe nasprotnega udeleženca. Da pritožnikov očitek, da ga je „izbralo“ zgolj na na podlagi podatkov („procentov“) o prezasedenosti (oziroma da je upoštevalo zgolj prezasedenost posameznih zavodov), ni utemeljen, pa jasno kaže okoliščina, da je sodišče prve stopnje ob ugotovljeni (dejansko podobni) aktualni stopnji (pre)zasedenosti kapacitet na varovanem oddelku Doma A. in SVZ (108 napram 108,33 %), ki jo pritožnik izpostavlja, hkrati pojasnilo, zakaj prvo navedeni zavod (to je Dom A.) glede na pretekle izkušnje z nasprotnim udeležencem, pomanjkanjem ustreznih programov in zahtevnosti oskrbe, ki jo slednji potrebuje in ki mu je ne morejo zagotoviti (zaradi česar predhodna terapevtska obravnava slednjega pri njih ni bila uspešna), ne bi bil primerna izbira. Da ne razpolaga z ustrezno usposobljenim kadrom in ustreznimi storitvami (programi), ki jih potrebuje nasprotni udeleženec, je sodišče prve stopnje (upoštevaje dopis omenjenega zavoda) ugotovilo tudi glede Doma B. Pritožba navaja, da naj bi bile tovrstne trditve (očitno ostalih dveh zavodov) zavajujoče, pri čemer pa se posplošeno (neprepričljivo) sklicuje zgolj na (normativne) zahteve, ki jih v tem oziru vsem tovrstnim socialno varstvenim zavodom postavljajo predpisi (zakon), kar pa ničesar ne pove o trenutnem dejanskem stanju (razmerah) v njih. Zgolj te dejanske razmere pa so (kot je to pravilno upoštevalo tudi že sodišče prve stopnje), kar se nasprotnega udeleženca in same presoje utemeljenosti izpodbijanega sklepa tiče, edino relevantne (pomembne).

8. Upoštevaje predhodno omenjene ugotovitve (razloge) sodišča prve stopnje pritožnik v pravilnost izpodbijane odločitve ne poraja nobenih pomislekov niti s posplošenim pojasnjevanjem, zakaj ga v tovrstnih postopkih štejejo za najprimernejši zavod, izpostavljanjem, da se pri njem nahaja največja koncentracija oseb z najhujšimi oblikami motenj osebnosti in vedenja v Sloveniji, vsakodnevnih primerov verbalne in fizične agresije med stanovalci ter prezasedenosti, zaradi katere naj ne bi mogel zagotavljati potrebne varnosti oziroma izpolnjevati pogojev in zaradi katere bo moral (kot to navaja) nasprotnega udeleženca namestiti v dnevni prostor varovanega oddelka pod video nadzor. V tem okviru ne upošteva niti, da je sodišče prve stopnje v 2. točki izreka izpodbijanega sklepa jasno odločilo, da je dolžan nasprotnega udeleženca na varovani oddelek sprejeti takoj (kar obenem pomeni šele), ko se bo sprostilo prvo prosto mesto na oddelku.

9. Pritožnik, sklicujoč se na ugotovitev v postopku angažirane sodne izvedenke psihiatrične stroke C. C., da naj bi namestitev nasprotnega udeleženca na varovanem oddelku socialno varstvenega zavoda predstavljala način za ponovno vzpostavitev abstinence pri njem, nadalje ne prepriča niti s poudarjanjem, da nima registrirane dejavnosti rehabilitacije ali zdravljenja odvisnikov (ter da tega ne izvaja) in da ni strokovno usposobljen za problematiko zlorabe opojnih substanc. Da bi moral (s strani sodišča določeni) socialno varstveni zavod v primeru nasprotnega udeleženca izvajati posebne programe rehabilitacije oziroma zdravljenja od odvisnosti, ne navajata ne sodišče prve stopnje in ne prej omenjena izvedenka. Slednja je v mnenju izpostavila (glej odgovor št. 8 na 16. strani njenega mnenja, oziroma 4. in 5. stran obrazložitve izpodbijanega sklepa) „zgolj“, da slednji potrebuje bivanje, nego in varovanje na varovanem oddelku socialno varstvenega zavoda, saj naj bi se le na ta način (hkrati pa očitno že samo s tem) lahko vzpostavila popolna abstinenca ter zagotovilo redno medikamentozno zdravljenje prisotnih duševnih motenj.

10. Ker pritožbeni razlogi niso utemeljeni in ker niso podani razlogi, na katere pazi po uradni dolžnosti, je to sodišče pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi z 42. členom ZNP-1). Z ozirom na to, da v trenutku predmetnega pritožbenega odločanja ni razvidno, ali je bil izpodbijani sklep vročen tudi vsem ostalim udeležencem postopka oziroma ali se je vsem rok za vložitev pritožbe iztekel, to sodišče hkrati ni odločilo, da se sklep potrdi. Če bo še kdo od njih vložil (pravočasno) pritožbo, bo to sodišče v nadaljevanju odločalo tudi o njej, sicer pa bo učinek pravnomočnosti sklepa nastopil, ko se bo tudi njim rok za pritožbo iztekel. Zaradi nujnosti zadeve pa je kljub opisani situaciji to sodišče o pritožbi SVZ nemudoma odločilo.

Zveza:

1Zakon o duševnem zdravju, Uradni list RS, št. 77/2008, s kasnejšimi spremembami.

2Ki zahteva preverjanje izpolnjevanja drugih pogojev za sprejem v socialno varstveni zavod, ki jih določajo predpisi s področja socialnega varstva.

3Zaradi česar ni moč govoriti o posegu v človekove pravice nasprotnega udeleženca oziroma ostalih varovancev, ki se že nahajajo pri pritožniku.

4Pritožbeni očitek, da iz izpodbijanega sklepa ni razvidno, da bi bil omenjeni pogoj podan, zaradi česar naj ne bi bili izpolnjeni vsi zakonsko predvideni pogoji, sodišče prve stopnje pa naj bi zagrešilo bistveno kršitev določb postopka, je zato neutemeljen, hkrati pa protisloven, saj pritožba prav tem razlogom omenjenega sodišča (oziroma vsaj nekaterim od njih) oporeka (jim nasprotuje).

5Teh podatkov („številk“) pritožba ustrezno (izrecno/konkretizirano) ne izpodbija.

6In sicer naj bi bil Dom B. prezaseden 18% (pri čemer na podlagi sklepa sodišča na namestitev v varovani oddelek čakata še dve osebi), Dom D. 33%, SVZ (pritožnik) 8,33% (pri tem - kot je navedeno na 7. strani obrazložitve izpodbijanega sklepa - na realizacijo čakata še dva sklepa sodišča), Dom E. pa trenutno 8%, a bo z realizacijo še dveh sklepov sodišča varovani oddelek prezaseden za 25%.

7Kot rečeno (glej predhodno sprotno opombo tega sklepa), je sodišče prve stopnje izpostavilo tudi, da bo varovani oddelek omenjenega zavoda z realizacijo še dveh sklepov sodišča prezaseden za 25%. SVZ sedaj v pritožbi (česar niti ne izkaže, prav tako pa gre za stanje, ki naj bi obstajalo po dnevu odločanja sodišča prve stopnje oziroma zaključku postopka pri njem) zatrjuje, da naj bi bila na dan 15. 7. 2021 pri njem zasedenost na varovanem oddelku 120,83%, kar pa je še vedno manj od tiste, do katere naj bi prišlo v Domu A. (125%). Poleg tega pritožnik sam izpostavlja, da ima generalno največ mest na varovanih oddelkih. To naj bi, kot zatrjuje, sicer povečevalo možnost incidentov med stanovalci, vendar pa mu na drugi strani ta ista okoliščina (večje kapacitete od ostalih treh zavodov) v vsakem trenutku daje več manevrskega prostora pri iskanju rešitev v zvezi z namestitvijo oziroma reševanju težav s (pre)zasedenostjo.

8Predpisanih v Pravilniku o kadrovskih, tehničnih in prostorskih pogojih za izvajanje nalog na področju duševnega zdravja za izvajalce institucionalnega varstva ter centre za socialno delo ter o postopku njihove verifikacije (Uradni list RS, št. 97/2009, s kasnejšimi spremembami).

9Kateremu bi v primeru neizvršitve potrebnega ukrepa lahko nastala še bistveno večja škoda (v smislu 3. alineje prvega odstavka 74. člena ZDZdr).

10Zatrjevanje pritožnika (ki se sklicuje na izjavo nasprotnega udeleženca, dano na naroku dne 5. 7. 2021, da droge še vedno uživa in da svoje odvisnosti nima namena zdraviti), da naj bi bilo potrebno primarno rešiti probleme nasprotnega udeleženca z odvisnostjo, prav tako ne poraja nobenih pomislekov v izvedenkine ugotovitve o tem, kaj (kakšne oblike pomoči) slednji v tem trenutku najbolj potrebuje (glej 8. odgovor na strani 16 izvedenskega mnenja oziroma 4. in 5. stran obrazložitve izpodbijanega sklepa).

11Zakon o pravdnem postopku, Uradni list RS, št. 26/1999, s kasnejšimi spremembami.

12Zakon o nepravdnem postopku, Uradni list RS, št. 16/2019.

13V zvezi s tem glej (npr.) odločbe tega sodišča I Cp 1187/2019 z dne 21. 6. 2019, II Cp 283/2019 z dne 7. 2. 2019 in I Cp 2748/2016 z dne 26. 10. 2016.