7. 4. 2021

SKLEP

Ustavno sodišče je v postopku za preizkus pobude družbe E 3, ENERGETIKA, EKOLOGIJA, EKONOMIJA, d. o. o., Nova Gorica, ki jo zastopa Odvetniška pisarna Prodan Jurič, d. o. o., Koper, na seji 7. aprila 2021

sklenilo:

Pobuda za začetek postopka za oceno ustavnosti in zakonitosti 2. in 37. člena Odloka o prioritetni uporabi energentov za ogrevanje ter o izvajanju izbirne lokalne gospodarske javne službe oskrbe s toplotno energijo na območju Mestne občine Nova Gorica (Uradni list RS, št. 145/20) se zavrže.

OBRAZLOŽITEV

A.

1.Pobudnica izpodbija 2. in 37. člen Odloka o prioritetni uporabi energentov za ogrevanje ter o izvajanju izbirne lokalne gospodarske javne službe oskrbe s toplotno energijo na območju Mestne občine Nova Gorica (v nadaljevanju Odlok). Meni, da jo ureditev izpodbijanih členov Odloka omejuje pri njenem svobodnem podjetniškem delovanju in izvrševanju njene lastninske pravice, zato zatrjuje njuno neskladje z Energetskim zakonom (Uradni list RS, št. 60/19 − uradno prečiščeno besedilo in 65/20 − v nadaljevanju EZ-1) ter z 2. in 33. členom, prvim odstavkom 74. člena in 155. členom Ustave. Pobudnica predlaga, naj Ustavno sodišče do končne odločitve zadrži izvrševanje izpodbijanih členov Odloka, zadevo obravnava prednostno ter 2. in 37. člen Odloka odpravi oziroma razveljavi.

2.Pobudnica navaja, da je gospodarska družba, ki na območju Mestne občine Nova Gorica (v nadaljevanju Občina) opravlja tržno dejavnost proizvodnje in distribucije toplote za daljinsko ogrevanje. Kot lastnica naj bi upravljala z dvema sistemoma daljinskega ogrevanja (DO Majske poljane in DO Meblo), preko katerih s toploto oskrbuje 69 gospodinjstev in več odjemalcev, ki so pravne osebe. Navaja, da je s tržno distribucijo toplote na območju Občine skladno s 33. členom tedaj veljavnega Energetskega zakona (Uradni list RS, št. 27/07 − uradno prečiščeno besedilo, 70/08, 22/10 in 10/12 − v nadaljevanju EZ) pričela že v letu 2006, po uveljavitvi EZ-1 pa naj bi to dejavnost nadaljevala skladno z njegovim 284. členom. Pobudnica zatrjuje, da Odlok z določitvijo v izpodbijanih členih, da se dejavnost oskrbe končnih odjemalcev s toploto na vsem območju Občine izvaja kot gospodarska javna služba, ki jo kot izključni izvajalec opravlja Javno podjetje KENOG, d. o. o., Nova Gorica (v nadaljevanju JP KENOG), njej kot dosedanji dobaviteljici toplote pa dovoljuje opravljanje dejavnosti tržne distribucije toplote na tem območju le še največ 10 let, hkrati pa ji prepoveduje širitev dejavnosti in distribucijskega omrežja na nove odjemalce (gospodinjstva in pravne osebe), neposredno in v nasprotju s 528. členom EZ-1 posega v njene pravice oziroma v njen pravni položaj. Določbe izpodbijanih členov Odloka naj bi posegale tudi v njene pričakovane pravice, saj naj po izteku desetletnega prehodnega obdobja iz prvega odstavka 37. člena Odloka ne bi mogla več uporabljati distribucijskega sistema, ki ga sedaj uporablja skladno s pogodbama, na podlagi katerih naj bi bili na nepremičninah v lasti Občine v njeno korist (oziroma v korist njene pravne prednice) že v letih 2007 in 2010 ustanovljeni in v zemljiško knjigo vpisani služnostni pravici izgradnje, obnove in vzdrževanja dela vročevodnega omrežja oziroma distribucijskega cevovoda za vročo vodo. Odlok naj bi v izpodbijanih delih pobudnici onemogočal tudi izpolnitev njenih obveznosti v zvezi z dobavo toplote za nov (še ne dokončan) športni objekt, skladno s pogodbo, ki jo je pobudnica z Občino sklenila leta 2018. Pobudnica navaja, da je v izgradnjo distribucijskega sistema in v razvoj dejavnosti distribucije toplote vložila ogromna denarna in druga sredstva. Ker naj bi izpodbijana 2. in 37. člen Odloka onemogočala uporabo tega sistema in širitev dejavnosti dobave toplote oziroma distribucijskega omrežja na nove odjemalce skladno z Lokalnim energetskim konceptom Mestne občine Nova Gorica (v nadaljevanju LEK MONG), pobudnica meni, da izkazuje pravni in dejanski interes za začetek postopka za oceno njune ustavnosti in zakonitosti.

3.Nasprotna udeleženka (tj. Občina) v odgovorih na pobudničina predlog za začasno zadržanje in pobudo meni, da pobudnica ne izkazuje zatrjevanega pravnega interesa. Navaja, da pobudnica dejavnost tržne distribucije toplote na območju Občine opravlja protizakonito in v nasprotju z veljavnimi občinskimi predpisi. Opozarja, da je že EZ v 33. členu določal možnost opravljanja tržne distribucije toplote le v primeru, če se dejavnost daljinskega ogrevanja (oziroma storitev oskrbe s toploto) na območju posamezne lokalne skupnosti ni izvajala kot izbirna lokalna gospodarska javna služba, enako ureditev pa naj bi imel tudi veljavni EZ-1. Ker naj bi Občina že leta 2007 sprejela Odlok o gospodarskih javnih službah v Mestni občini Nova Gorica (Uradni list RS, št. 68/07, 48/12 in 28/13 − v nadaljevanju Odlok GJS MONG), po katerem se oskrba s toplotno energijo na njenem območju zagotavlja kot izbirna lokalna gospodarska javna služba, ki jo izvaja javno podjetje, nasprotna udeleženka meni, da pobudnica s pobudo zasleduje koristi, ki izvirajo iz njenega protipravnega ravnanja, in ne koristi, ki bi izhajale iz njenega pravnega položaja, ki bi temeljil na veljavnih predpisih. Zato Ustavnemu sodišču predlaga, naj pobudo zavrže.

B.

4.Pobudo za začetek postopka za oceno ustavnosti in zakonitosti lahko da, kdor izkaže svoj pravni interes (prvi odstavek 24. člena Zakona o Ustavnem sodišču, Uradni list RS, št. 64/07 – uradno prečiščeno besedilo, 109/12 in 23/20 – v nadaljevanju ZUstS). Po drugem odstavku navedenega člena je pravni interes podan, če predpis ali splošni akt, izdan za izvrševanje javnih pooblastil, katerega oceno pobudnik predlaga, neposredno posega v njegove pravice, pravne interese oziroma v njegov pravni položaj.

5.Pobudnica pravnega interesa za začetek postopka za oceno ustavnosti in zakonitosti izpodbijanih členov Odloka ne more utemeljiti s sklicevanjem na 33. člen EZ. Skladno z njim se je namreč daljinsko ogrevanje in oskrba z energetskimi plini iz omrežja, razen z zemeljskim plinom, prvenstveno izvajalo kot izbirna lokalna gospodarska javna služba (prvi odstavek 33. člena EZ), kot tržna dejavnost oskrbe končnih odjemalcev pa le, če so bili za to (kumulativno) izpolnjeni v drugem odstavku istega člena določeni pogoji. Prvi od teh pogojev je bil, da se na območju ni izvajala gospodarska javna služba iz prvega odstavka 33. člena EZ. Občina je lokalne gospodarske javne službe uredila v leta 2007 sprejetem (in še vedno veljavnem) Odloku GJS MONG, v katerem je (med drugim) določila, da se na njenem območju oskrba s toplotno energijo iz lokalnega omrežja zagotavlja kot izbirna lokalna gospodarska javna služba (točka 4 b prvega odstavka 3. člena), in sicer v obliki javnega podjetja (točka 3 A 5. člena). V Odloku o ustanovitvi Javnega podjetja Komunalna energetika d. o. o. (Uradni list RS, št. 38/12 – v nadaljevanju Odlok o ustanovitvi JP KENOG) pa je Občina določila, da gospodarsko javno službo oskrbe s toplotno energijo na njenem območju opravlja JP KENOG. Iz navedenega izhaja, da je na območju Občine oskrbo s toplotno energijo kot izbirno lokalno gospodarsko javno službo že pred uveljavitvijo Odloka izvajalo javno podjetje, ki ga v izpodbijanih 2. členu in prvi povedi prvega odstavka 37. člena Odlok določa kot izključnega izvajalca te gospodarske javne službe na območju Občine. Ker torej Odlok v izpodbijanih določbah ureja le tisto pravno (in dejansko) stanje, kot je bilo glede oskrbe s toplotno energijo na območju Občine, ki se izvaja kot gospodarska javna služba preko javnega podjetja, vzpostavljeno že pred sprejetjem Odloka, se z njegovo uveljavitvijo pobudničin položaj v ničemer ni spremenil. Zato pobudnica ni izkazala, da 2. člen in prva poved prvega odstavka 37. člena Odloka posegata v njene pravice oziroma v njen pravni položaj.

6.Pobudnica zatrjevanega posega v njene pravice oziroma v njen pravni položaj tudi ne more utemeljiti s sklicevanjem, da ji ureditev v drugi povedi prvega odstavka 37. člena Odloka v nasprotju s prvim odstavkom 528. člena EZ-1 onemogoča nadaljevanje dejavnosti oskrbe s toploto kot tržne distribucije. Omenjena določba EZ-1 se namreč nanaša le na distributerje, ki so ob uveljavitvi EZ-1 opravljali dejavnost daljinskega ogrevanja (ali oskrbo z drugimi energetskimi plini iz distribucijskega omrežja) kot tržno dejavnost na podlagi drugega odstavka 33. člena EZ. Že iz prejšnje točke obrazložitve je razvidno, da se je oskrba s toploto v Občini že vsaj od leta 2007 izvajala kot gospodarska javna služba oskrbe s toplotno energijo. Čeprav je pobudnica na območju Občine opravljala tržno dejavnost daljinskega ogrevanja, te dejavnosti ni opravljala skladno s 33. členom EZ. Zato njenega položaja ne ureja prvi odstavek 528. člena EZ-1, temveč ga ureja njegov drugi odstavek. Skladno z njim bi morala pobudnica, da bi opravljanje dejavnosti dobave toplote lahko nadaljevala kot tržno distribucijo, v 12 mesecih po uveljavitvi EZ-1 (tj. do 22. 3. 2015) pridobiti soglasje lokalne skupnosti (286. člen EZ-1) in o tem obvestiti Agencijo Republike Slovenije za energijo (287. člen EZ-1). Vendar pobudnica ne izkaže in niti ne zatrjuje, da je tako soglasje Občine pridobila. Pravnega interesa za začetek postopka za oceno ustavnosti in zakonitosti zato ne more utemeljiti niti s sklicevanjem, da ji v drugi povedi prvega odstavka 37. člena Odloka določeni časovna omejitev opravljanja dejavnosti dobave toplote ter prepoved širitve te dejavnosti na nove odjemalce v nasprotju z drugim odstavkom 284. člena EZ-1 onemogočata pridobitev do (zakonsko največ dovoljenih) sto gospodinjskih odjemalcev ter pridobitev novih odjemalcev, ki so pravne osebe. Poleg tega pobudnica ne zatrjuje, da je že pred uveljavitvijo Odloka z morebitnimi novimi odjemalci (gospodinjstvi ali pravnimi osebami) sklenila ustrezne pogodbe za dobavo toplote. Kolikor pa z navedbo, da dejavnosti tržne distribucije toplote ne bo mogla širiti na nove odjemalce, uveljavlja ekonomski interes, pa to za utemeljitev izpolnjenosti procesne predpostavke pravnega interesa iz 24. člena ZUstS ne zadošča.

7.Pobudnica pravnega interesa ne izkazuje niti za presojo ustavnosti in zakonitosti ureditve iz druge povedi prvega odstavka 37. člena Odloka. Ker bi pobudnica obveznost dobave toplote za športni objekt (pokriti bazen) skladno s pogodbo, na katero se sklicuje, lahko začela izpolnjevati šele z začetkom dobave toplote za omenjeni objekt, ta pa po njenih navedbah še niti ni zgrajen, na podlagi izpodbijane določbe Odloka do posega v pobudničine (iz te pogodbe izhajajoče) pravice oziroma pravne koristi niti ni moglo priti.

8.Procesna predpostavka pravnega interesa pobudnice ni izkazana niti glede izpodbijanega drugega odstavka 37. člena Odloka. Že iz njegove vsebine je razvidno, da je začetek učinkovanja te določbe odložen na določen trenutek v prihodnosti, tj. na čas po prenehanju izvajanja storitev dobave toplote s strani katerega od dosedanjih dobaviteljev oziroma na čas po preteku v prvem odstavku istega člena določenega prehodnega (desetletnega) obdobja. Ker ti časovni okoliščini še nista nastopili, izpodbijana ureditev še ni začela učinkovati. Zato v pobudničin pravni položaj še niti ne more posegati. Vendar pa ureditev drugega odstavka 37. člena Odloka ne bo učinkovala neposredno niti tedaj, ko bo nastopila katera od tam navedenih okoliščin. Na njeni podlagi bo namreč Občina lahko uveljavljala predkupno pravico in razlastitveno upravičenje na elementih omrežja pobudnice kot dosedanje dobaviteljice toplote le v za to predvidenih postopkih. V takih primerih pa se lahko pobuda vloži šele po izčrpanju pravnih sredstev zoper posamični akt, izdan na podlagi izpodbijanega predpisa, hkrati z ustavno pritožbo, pod pogoji iz 50. do 60. člena ZUstS. To stališče Ustavnega sodišča je podrobneje obrazloženo v sklepu št. U-I-251/07 z dne 10. 1. 2008 (Uradni list RS, št. 6/08, in OdlUS XVII, 2). Iz razlogov, navedenih v citiranem sklepu, pobudnica ne izkazuje pravnega interesa za začetek postopka za oceno ustavnosti in zakonitosti drugega odstavka 37. člena Odloka.

9.Ker pobudnica ni izkazala, da 2. in 37. člen Odloka neposredno posegata v njen pravni položaj, je Ustavno sodišče pobudo za začetek postopka za oceno njune ustavnosti in zakonitosti zavrglo. Glede na sprejeto odločitev Ustavnemu sodišču o pobudničinem predlogu za začasno zadržanje izpodbijanih določb Odloka ni bilo treba odločati.

10.Ustavno sodišče je sprejelo ta sklep na podlagi tretjega odstavka 25. člena ZUstS in prve alineje tretjega odstavka 46. člena Poslovnika Ustavnega sodišča (Uradni list RS, št. 86/07, 54/10, 56/11, 70/17 in 35/20) v sestavi: predsednik dr. Rajko Knez ter sodnice in sodniki dr. Matej Accetto, dr. Rok Čeferin, dr. Dunja Jadek Pensa, Dr. Dr. Klemen Jaklič (Oxford ZK, Harvard ZDA), dr. Špelca Mežnar, dr. Marijan Pavčnik, Marko Šorli in dr. Katja Šugman Stubbs. Sklep je sprejelo soglasno.

dr. Rajko Knez Predsednik

[1]LEK MONG je bil na spletni strani Občine objavljen 4. 10. 2017.

[2]Ta odlok je nadomestil Sklep o preoblikovanju DO Komunalna energetika Nova Gorica v javno podjetje Komunalna energetika Nova Gorica d. o. o. (Uradno glasilo, št. 9/94, 14/95, 12/99, 142/04 − v nadaljevanju Sklep o preoblikovanju DO KENG) kot ustanovitveni akt javnega podjetja Komunalna energetika Nova Gorica d. o. o. (četrti odstavek 1. člena Odloka o ustanovitvi JP KENOG).

[3]Že pred tem (tj. od leta 1994) je skladno s 7. členom Sklepa o preoblikovanju DO KENG to gospodarsko javno službo na območju Občine opravljala pravna prednica omenjenega javnega podjetja, tj. DO Komunalna energetika Nova Gorica.