Jedro

Sporno je vprašanje, ali se je toženec s podpisom pogodbe zavezal kot porok, ali zgolj kot zakoniti zastopnik gospodarske družbe. Ker je podpisnik pogodbe, ki jo sklene pravna oseba (ki je de facto imaginarna oseba) lahko le fizična oseba, 8. člen pogodbe pa ustvarja zavezo podpisnika pogodbe, ne pa zaveze pravne osebe, za katero nastopa podpisnik, po oceni pritožbenega sodišča ni nobenega dvoma, da je toženec s podpisom pogodbe prevzel osebno odgovornost za dolgove gospodarske družbe v primeru njenega stečaja.

Izrek

Pritožba se zavrne in potrdi sodba sodišča prve stopnje.

Zahteva tožeče stranke za povrnitev stroškov odgovora na pritožbo se zavrne.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je razsodilo, da je tožena stranka dolžna plačati tožeči stranki 1.366.732,81 SIT in zakonske zamudne obresti od zneskov: 64.082,52 SIT od 15.5.2002 dalje do plačila, 78.489,85 SIT od 30.5.2002 dalje do plačila, 111.292,12 SIT od 15.6.2002 dalje do plačila, 102.811,43 SIT od 30.6.2002 dalje do plačila, 68.294,72 SIT od 15.7.2002 dalje do plačila, 67.194,52 SIT od 30.7.2002 dalje do plačila, 75.447,23 SIT od 15.8.2002 dalje do plačila, 62.650,88 SIT od 30.8.2002 dalje do plačila, 76.094,39 SIT od 15.9.2002 dalje do plačila, 67.935,31 SIT od 30.9.2002 dalje do plačila, 81.875,17 SIT od 15.10.2002 dalje do plačila, 87.562,58 SIT od 30.10.2002 dalje do plačila, 118.810,38 SIT od 15.11.2002 dalje do plačila, 97.504,85 SIT od 30.11.2002 dalje do plačila, 109.645,61 SIT od 15.12.2002 dalje do plačila, 91.268,19 SIT od 30.12.2002 dalje do plačila in

32.900,56 SIT od 13.1.2003 dalje do plačila. Tožencu je naložilo povrnitev tožnikovih pravdnih stroškov v znesku 280.251,60 SIT z zakonskimi zamudnimi obrestmi od dne izdaje sodbe dalje do plačila.

Sklenilo je, da se pritožba (pravilno: ugovor) zoper sklep o začasni odredbi, opr. št. 59/2004 z dne 27.9.2004, zavrne.

Proti sodbi se pravočasno pritožuje toženec. Uveljavlja vse pritožbene razloge po prvem odstavku 338. člena Zakona o pravdnem postopku - ZPP (Ur. l. RS, št. 36/04 - drugo uradno prečiščeno besedilo) in predlaga takšno spremembo izpodbijane sodbe, da se tožbeni zahtevek zavrne oziroma razveljavitev sodbe. Meni, da je izpodbijana sodba obremenjena z bistveno kršitvijo določb pravdnega postopka, ker je o odločilnih dejstvih nasprotje med tem, kar se navaja v razlogih sodbe o vsebini listin oziroma zapisnika o izpovedbi v postopku, in med samimi temi listinami oziroma zapisniki.

Sodba ima pomanjkljivosti, zaradi katerih se ne da preizkusiti.

Sodišče ni pojasnilo, zakaj je verjelo tožniku. Pravdni stranki sta na obravnavi izpovedali diametralno nasprotno; tožnik, da je toženca opozoril, da podpisuje takšno pogodbo, da za dobavljeni kruh odgovorja osebno, toženec pa, da tožnik osebne odgovornosti nikoli ni zahteval. Toženec je izpovedal, da podpisa pogodbe ni odklonil, ker se mu določilo 8. člena pogodbe ni zdelo pomembno, to pa zato, ker je pogodbo podpisal kot zakoniti zastopnik družbe in ne kot fizična oseba. Tožnik je jasno izpovedal, da je pogodbo podpisal kot zakoniti zastopnik družbe V, d.o.o. in da nikoli ni bil opozorjen na to, da naj bi pogodbo podpisal kot fizična oseba, ki naj bi jamčila za obveznosti družbe s svojim osebnim premoženjem. V takšnem primeru bi šlo za poroštveno izjavo in bi morala biti pogodba tripartitna, tako da bi jo podpisali tožnik, zakoniti zastopanik družbe V, d.o.o. in toženec kot fizična oseba. Poroštvena izjava mora biti pisna, kar pomeni, da mora biti jasno izraženo, da se porok zavezuje, da bo kot solidarni ali subsidiarni porok upniku izpolnil obveznosti iz pogodbe. Kaj takega pa iz 8. člena pogodbe ne izhaja. V isti osebi ne moreta obstajati družba, ki je gospodarski subjekt in porok, ki je fizična oseba. Sodišče je nepopolno ugotovilo dejansko stanje in na tako ugotovljeno dejansko stanje napačno uporabilo materialno pravo.

V skladu z določbo prvega odstavka 99. člena ZOR se določila pogodbe uporabljajo tako, kot se glasijo, 8. člen pogodbe pa se glasi, da podpisnik pogodbe, se pravi V, d.o.o., odgovarja z vsem svojim premoženjem.

Tožnik v odgovoru na pritožbo predlaga zavrnitev pritožbe in priglaša stroške.

Pritožba ni utemeljena.

V razlogih izpodbijane sodbe ni nasprotij med povzetki izpovedb strank v postopku in med zapisnikom o njunem zaslišanju (glej zapisnik na red. št. 11 spisa). Tudi ni nasprotij med listinami v spisu in razlogi o vsebini teh listin. Iz celotne obrazložitve sodbe izhaja, da je sodišče prve stopnje tožniku verjelo zato, ker je ugotovilo, da je toženec pogodbo št. 61/96 z dne 20.3.1996 (priloga A3, v nadaljevanju: pogodba) podpisal in se zelo dobro zavedal vsebine njenega 8. člena. Glede na to, da je zapis 8. člena pogodbe jasen in nedvoumen, po presoji pritožbenega sodišča niti ni pomembno, ali je tožnik toženca pred podpisom pogobe ustno opozoril na osebno odgovornost ali ne. Pritožbeno sodišče tudi ni našlo (v pritožbi nekonkretiziranih) pomanjkljivosti, zaradi katerih izpodbijane sodbe ne bi bilo mogoče preizkusiti. Uveljavljana bistvena kršitev določb pravdnega postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP ni podana.

Sporno je vprašanje, ali se je toženec s podpisom pogodbe zavezal kot porok (997. člen Zakona o obligacijskih razmerjih - ZOR, Ur. l. SFRJ, št. 29/78 z nadaljnjini spremembami) ali zgolj kot zakoniti zastopnik družbe V., d.o.o., Ljubljana. Po oceni pritožbenega sodišča se je toženec zavezal tudi kot porok, kljub temu, da se njegov podpis nahaja pod označbo kupec in štampiljko gospodarske družbe V., d.o.o., Ljubljana, ne pa še posebej pod označbo porok (katere pogodba ne vsebuje). Bistveno je, da je toženec podpisnik pogodbe. Namreč 8. člen pogodbe se navezuje izključno na podpisnika pogodbe (za razliko od ostalih pogodbenih določil, v katerih se uporabljata izraza kupec in dobavitelj) in za primer kupčevega stečaja določa osebno odgovornost podpisnika z vsem premičnim in nepremičnim premoženjem, tudi tistim, pridobljenim v zakonski zvezi (ki je pravna oseba ne more skleniti). Ker je podpisnik pogodbe, ki jo sklene pravna oseba (ki je de facto imaginarna oseba) lahko le fizična oseba, 8. člen pogodbe pa ustvarja zavezo podpisnika pogodbe, ne pa zaveze pravne osebe, za katero podpisnik nastopa, po oceni pritožbenega sodišča ni nobenega dvoma, da je toženec s podpisom pogodbe prevzel osebno odgovornost za dolgove družbe V. d.o.o., Ljubljana, za primer njenega stečaja. Izpolnjeni so vsi pogoji za veljavnost poroštvene zaveze, tudi pogoj obličnosti (997. v zvezi z 998. in drugim odstavkom 1001. člena ZOR). Dejansko stanje je torej pravilno ugotovljeno in materialno pravo pravilno uporabljeno.

Ker so pritožbeni očitki neutemeljeni in ni po uradni dolžnosti upoštevnih kršitev (drugi odstavek 350. člena ZPP), je pritožbeno sodišče pritožbo zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje (353. člen ZPP).

Pritožbeno sodišče je ocenilo, da stroški odgovora na pritožbo niso bili potrebni, ker odgovor ni doprinesel k lažji in hitrejši odločitvi o pritožbi. Zato je zavrnilo tožnikovo zahtevo za povrnitev stroškov odgovora na pritožbo (prvi odstavek 165. člena v zvezi s prvim odstavkom 155. členom ZPP).