Jedro

Po presoji sodišča posledično ni korektno obrazloženo, zakaj tožnikova vloga pri merilu 3. ni prejela 15 točk, kot je to glede na vsebinsko oblikovanje svoje vloge in glede na razpisne kriterije pričakoval ter uveljavlja tožnik.

Izrek

I.Tožbi se ugodi, sklep Javnega sklada RS za podjetništvo, št. S4D21/00451 z dne 10. 1. 2022, se odpravi in se zadeva vrne istemu organu v ponovni postopek.

II.Tožena stranka je dolžna tožeči stranki povrniti stroške tega postopka v znesku 347,70 EUR v 15 dneh od vročitve te sodbe, od poteka tega roka dalje do plačila z zakonskimi zamudnimi obrestmi. Višji stroškovni zahtevek tožeče stranke se zavrne.

Obrazložitev

Dosedanji potek postopka

1.Javni sklad RS za podjetništvo (v nadaljevanju organ) je z izpodbijanim sklepom zavrnil tožnikovo vlogo za odobritev spodbude za digitalno transformacijo MSP. Iz obrazložitve sklepa izhaja, da je tožnik za vlogo prejel 80 od 100 možnih točk, prag števila točk, s katerim je bila subvencija odobrena, pa je bil postavljen na 85 točk ali več.

Povzetek bistvenih navedb strank v upravnem sporu

2.Tožnik se z izpodbijanim sklepom ne strinja in vlaga tožbo zaradi napačno in nepopolno ugotovljenega dejanskega stanja, napačno uporabljenega materialnega prava in bistvenih kršitev pravil postopka. Tožnikove navedbe se nanašajo na oceno njegovega projekta po merilu "3. Vpliv operacije na okolje" z 10 točkami, medtem ko je bilo najvišje možno število točk 20. Tožnik meni, da bi moral pri spornem merilu 3. prejeti 15 točk, saj je v Akcijskem načrtu digitalne transformacije podjetja ... (v nadaljevanju akcijski načrt) zapisal, da bo poleg izboljšanih poslovnih procesov uvedel tudi digitalno podprte procese pametne logistike/upravljanja/skladiščenja, ki bodo vplivali na snovno in energetsko učinkovitost. Če bi pri spornem merilu tožnik pridobil še dodatnih 5 točk, bi bila njegova vloga s 85 točkami odobrena in predmet sofinanciranja. Po mnenju tožnika akcijski načrt na primeren in ustrezen način konkretizira digitalno podprte procese upravljanja, in sicer prenos podatkov med informacijskimi sistemi ter upravljanje s poslovnimi procesi, tako da bo v veliki meri avtomatizirano in digitalizirano, podatki pa bodo na voljo v digitalni obliki vsem deležnikom za določen čas. Poleg tega akcijski načrt navaja, da bo glede na centralni zajem podatkov mogoče analizirati poslovne procese in izvajati analize, poslovno inteligenco, procesno rudarjenje, "if-then" analize in druge analize za optimizacijo energetske učinkovitosti poslovnih procesov. Učinek na snovno in energetsko učinkovitost se bo kazal v obliki 5 % nižji porabi električne energije. Tožnik meni, da je odločitev organa, da se njegovi vlogi pri merilu 3. podeli 10 namesto 15 točk, neutemeljena in neobrazložena. Iz obrazložitve ocene namreč ni razvidno, zakaj organ ni priznal, da tožnik uvaja tudi digitalno podprte procese pametnega upravljanja, ki vplivajo na energetsko in snovno učinkovitost, kot je v akcijskem načrtu navedel. Organ je v tem delu obrazložitve zgolj zapisal, da tožnik z digitalno podprtimi procesi pametnega upravljanja prav tako izboljšuje svoj poslovni proces, zato je komisija odločila, da bo njegovi vlogi priznala 10 točk. Obrazložitev je po mnenju tožnika pomanjkljiva in se ne nanaša na elemente, ki jih je potrebno ugotavljati za podelitev 15 točk. Do spornega merila 3. se organ ni ustrezno opredelil, saj ni obrazloženo in argumentirano nasprotoval navedbam v tožnikovem akcijskem načrtu, da bo uvajal digitalno podprte procese pametnega upravljanja. Tožnik v tožbi zahteva, da se njegova vloga obravnava enakopravno in s strokovnimi argumenti. Sodišču predlaga, naj izpodbijani sklep odpravi in zadevo vrne organu v ponovni postopek. Zahteva tudi povrnitev stroškov tega postopka.

3.Toženka je v odgovoru na tožbo odgovorila, da je organ pri ocenjevanju vloge upošteval tudi tožnikove navedbe iz akcijskega načrta glede digitalno podprtih procesov pametne logistike /upravljanja/ skladiščenja, vendar je pravilno ugotovil, da gre pri tem za izboljšanje poslovnih procesov podjetja. V sklopu prijavljenega projekta ni razvidno, da bi projekt uvajal kakršnokoli rešitev pametnega upravljanja. Toženka je tudi poudarila, da so bile vloge obravnavane enakopravno in s strokovnimi argumenti. Predlaga, da sodišče tožbo v celoti zavrne.

K I. točki izreka

4.Tožba je utemeljena.

5.V obravnavani zadevi je predmet presoje - v okviru tožbenih navedb - pravilnost in zakonitost izpodbijanega sklepa, izdanega na podlagi javnega razpisa Spodbude za digitalno transformacijo MSP, s katerim tožnikova vloga ni bila odobrena. Med strankama je sporna ocenitev tožnikovega projekta po merilu "3. Vpliv operacije na okolje".

6.Da je presojo mogoče opraviti, mora imeti upravni akt vse predpisane sestavine, tudi obrazložitev, v kateri morajo biti med drugim navedeni: 1. razložitev zahtevkov strank in njihove navedbe o dejstvih; 2. ugotovljeno dejansko stanje in dokaze, na katere je le-to oprto; 3. razloge, odločilne za presojo posameznih dokazov; 4. navedbo določb predpisov, na katere se opira odločba; 5. razloge, ki glede na ugotovljeno dejansko stanje narekujejo takšno odločitev, in 6. razloge, zaradi katerih ni bilo ugodeno kakšnemu zahtevku strank (prvi odstavek 214. člena Zakona o splošnem upravnem postopku, v nadaljevanju ZUP).

7.Sodišče ugotavlja, da je v obrazložitvi ocene projekta po spornem merilu "3. Vpliv operacije na okolje" organ povzel kriterije iz javnega razpisa, na podlagi katerih se projekt oceni z 10, 15 oziroma 20 točkami, in del vsebine tožnikove vloge v delu, ki se nanaša na vpliv projekta na okolje, ter zaključil, da se po merilu 3. tožnikovi vlogi dodeli 10 točk. Tožnik izpostavlja, da obrazložitev v tem delu ne vsebuje razlogov, zakaj njegovi vlogi ni bilo dodeljenih 15 točk. Sodišče ugotavlja, da je organ sicer navedel, da spada "vzpostavitev energijsko varčnega podatkovnega centra, s katerim bo mogoče glede na centralni zajem podatkov analizirati poslovne procese, izvajati analize, poslovno inteligenco, procesno rudarjenje in druge analize za optimizacijo energetske učinkovitosti poslovnih procesov" tudi med izboljšanje poslovnih procesov (kriterij za 10 točk). Vendar pri tem ni podal razlogov, s katerimi bi pojasnil, zakaj zgoraj našteti procesi ne spadajo pod digitalno podprte procese pametne logistike/ upravljanja/ skladiščenja, kot je to tožnik opredelil v akcijskem načrtu. Po presoji sodišča posledično ni korektno obrazloženo, zakaj tožnikova vloga pri merilu 3. ni prejela 15 točk, kot je to glede na vsebinsko oblikovanje svoje vloge in glede na razpisne kriterije pričakoval ter uveljavlja tožnik.

8.S tem organ ni zadostil zakonskim zahtevam po ustrezni obrazložitvi akta, saj le ta ne vsebuje razlogov, zaradi katerih ni bilo ugodeno zahtevku stranke (6. točka prvega odstavka 214. člena ZUP). Ker v izpodbijanem aktu sklep o dejanskem stanju v materialnopravno bistveni točki ni ustrezno obrazložen, materialne zakonitosti akta ni mogoče preizkusiti. Če se izpodbijanega akta ne da preizkusiti, pa to predstavlja kršitev po 7. točki drugega odstavka 237. člena ZUP, ki je absolutna bistvena kršitev pravil postopka.

9.Glede na ugotovljeno kršitev (2. točka prvega odstavka in tretji odstavek 27. člena ZUS-1) je sodišče tožbi ugodilo, izpodbijani sklep na podlagi 3. točke prvega odstavka 64. člena ZUS-1 odpravilo, in zadevo na podlagi četrtega ter v smislu petega odstavka tega člena vrnilo organu v ponovni postopek. V ponovnem postopku mora organ odpraviti ugotovljeno kršitev v skladu s stališči te sodbe in o zadevi ponovno odločiti. To pomeni, da mora v okviru podaje razlogov za oceno po merilu "3. Vpliv operacije na okolje" argumentirano odgovoriti, ali pri tožnikovem projektu gre ali ne za digitalno podprte procese pametnega upravljanja, kot jih je tožnik v vlogi opredelil, ter če sodi, da ne, argumentirano razložiti, zakaj ne gre za digitalno podprte energetsko in snovno učinkovite proizvodne procese, ki se po merilih za ocenjevanje vlog točkujejo s 15 točkami.

10.Sodišče še dodaja, da z odgovorom na tožbo ni mogoče dopolnjevati razlogov izpodbijanega akta. Razloge za odločitev mora vsebovati sam upravni akt, da z odločitvijo nezadovoljna stranka učinkovito lahko uveljavlja pravno/sodno varstvo.

Odločanje brez glavne obravnave

Sodišče je v skladu s prvo alinejo drugega odstavka 59. člena ZUS-1 v predmetnem upravnem sporu odločilo brez glavne obravnave, ker je bilo že na podlagi tožbe, izpodbijanega akta ter upravnih spisov očitno, da je treba tožbi ugoditi in upravni akt odpraviti na podlagi prvega odstavka 64. člena ZUS-1, v upravnem sporu pa ni sodeloval tudi stranski udeleženec z nasprotnim interesom. Tožeča stranka se je v pripravljalni vlogi z dne 11. 10. 2022 glavni obravnavi tudi odpovedala.

Odločanje po sodnici posameznici

11.Sodišče je v zadevi odločilo po sodnici posameznici na podlagi prvega odstavka 13. člena ZUS-1, v zvezi z drugim odstavkom 25. člena ZUS-1C.

K II. točki izreka

12.Sodišče je stroškovnemu zahtevku tožnika ugodilo na podlagi tretjega odstavka 25. člena ZUS-1 in mu na podlagi Pravilnika o povrnitvi stroškov tožniku v upravnem sporu (drugi odstavek 3. člena) priznalo stroške v višini 285,00 EUR, povečane za 22-odstotni DDV (ker je tožnikova pooblaščenka zavezanka za DDV), kar skupaj znaša 347,70 EUR. Sodišče je zavrnilo višji stroškovni zahtevek tožnika, saj je sodišče odločilo na seji, brez glavne obravnave. Zakonske zamudne obresti od priznanih stroškov postopka tečejo od poteka roka za njihovo prostovoljno plačilo (prvi odstavek 290. člena Obligacijskega zakonika). Preveč plačana sodna taksa se vrne po uradni dolžnosti (opomba 6.1.c Taksne tarife Zakona o sodnih taksah).