Jedro

Stranka ima pravico seznaniti se z razlogi odločitve in preudarki, ki so upravni organ, ki je o zadevi odločal, vodili pri odločanju. Stopnja podrobnosti, s katero mora biti obrazložena odločba, je določena s tistim, kar zahteva učinkovito pravno sredstvo zoper odločbo v vsakem posameznem primeru. Sodišče ugotavlja, da izpodbijano obvestilo takih sestavin nima.

Izrek

I. Tožbi se ugodi. Izpodbijano Obvestilo Zavoda RS za zaposlovanje, št. 11071-310/218-5 z dne 19. 12. 2018 se odpravi in se zadeva vrne istemu organu v ponovni postopek.

II. Tožena stranka je dolžna povrniti tožeči stranki 285,00 EUR stroškov postopka z DDV v roku 15 dni, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi za čas od zapadlosti do plačila.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim obvestilom je Zavod Republike Slovenije za zaposlovanje obvestil tožečo stranko, da se njena ponudba za izbor programa javnih del - Socialno vključevanje posebej ranljivih skupin, ki je prispela na javno povabilo, ne sprejme. Iz obrazložitve izpodbijanega obvestila izhaja, da je sicer ponudnik pravočasno oddal formalno popolno ponudbo, vendar da je strokovna komisija ugotovila, da razpoložljiva sredstva javnega povabila ne zadoščajo za sprejetje vseh formalno popolnih ponudb, zaradi česar je mogoče sprejeti le omejeno število ponudb, ki so prispele dne 5. 12. 2018 ob 8.01 uri in so ob upoštevanju dodatnih meril dosegle zadostno število točk. Ponudba tožeče stranke je bila prejeta dne 5. 12. 2018 ob 8.04 uri, zaradi česar je strokovna komisija predlagala, da se ponudbe ne sprejme. Podlaga za vsebino izreka iz tega obvestila je razvidna iz obrazca „Preveritev lastnosti ponudbe“, ki se hrani na Zavodu.

2. Zoper izpodbijano obvestilo je tožeča stranka vložila tožbo v tem upravnem sporu zaradi bistvenih kršitev pravil upravnega postopka, nepravilne uporabe materialnega prava in nepravilno ugotovljenega dejanskega stanja. Navaja, da javno povabilo ne vsebuje kriterija časovnega dospetja kot kriterija izbire. Tožena stranka je namreč zgolj navedla, da bo sprejemala ponudbe po vrstnem redu „datum in čas“, ne bo jih pa po tem kriteriju tudi ocenjevala. Edini kriterij, ki ga je tožena stranka določila, je bil kriterij porabe razpoložljivih sredstev. Po katerem vrstnem redu bo upoštevala ponudbe, pa tožena stranka v Javnem povabilu ni opredelila. Po mnenju tožeče stranke je tožena stranka tako sama določila pravila javnega povabila, ki pa jih ne sme enostransko in samovoljno spreminjati. Rok za predložitev ponudb je bil določen v 6. točki razpisa in je določal, da je povabilo odprto od 5. 12. 2018 od vključno 8. ure dalje do razdelitve razpoložljivih sredstev, vendar najdlje do vključno 30. 4. 2019, v točki 7.1 pa je bilo določeno, da se ponudbe razvrstijo po sklopih, po vrstnem redu glede na datum in čas (ura in minuta) njihovega prispetja, pri čemer se bodo ponudbe sprejemale po tem vrstnem redu.

3. Nadalje tožeča stranka še navaja, da izpodbijana odločitev iz obvestila ni obrazložena, saj ne vsebuje odločitve o tem, katere ponudbe so bile sprejete in ali izpolnjujejo zahtevana merila in pogoje, ter posledično nima razlogov o tem, zakaj je posamezna ponudba po oceni naslovnega organa sprejeta. Tako ne ustreza standardu obrazložene odločbe z vidika varstva pravic neizbranih kandidatov iz 22. in 23. člena Ustave Republike Slovenije (v nadaljevanju Ustava) v zvezi s tretjim odstavkom 49. člena Ustave. Tožeča stranka se do odločitve tožene stranke tako niti ne more opredeliti. Tožena stranka tudi ni navedla pravne podlage, na podlagi katere je zaključila, da so bila sredstva porabljena s sprejemom ponudb očitno oddanih ob 8.01. Tožeča stranka tako ne more umestiti niti svoje ponudbe, niti le-te preveriti upoštevaje vsebino ostalih ponudb, še najmanj pa preveriti pravilnost izbranih ponudb. Sodišču predlaga, da izpodbijani akt odpravi in zadevo vrne toženi stranki v ponovni postopek. Zahteva tudi povračilo stroškov z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

4. Tožena stranka je v odgovoru na tožbo prerekala navedbe iz tožbe in se zavzemala za njeno zavrnitev. Ponovila in vztrajala je pri razlogih iz izdanega obvestila.

5. Tožba je utemeljena.

**Glede ugovora pasivne legitimacije tožene stranke:**

6. Tožena stranka je v odgovoru na tožbo ugovarjala svoji pasivni legitimaciji in navedla, da tožena stranka, kot jo je navedla tožnica (Zavod Republike Slovenije za zaposlovanje, Gregorčičeva ulica 37, Maribor) ne obstaja v evidenci AJPES-a, ter da je lahko tožena stranka le javni zavod – Zavod Republike Slovenije za zaposlovanje, Rožna dolina, C. IX/6, Ljubljana in ne območna enota, kot je navedeno v tožbi. Drži sicer, da poslovna enota (oz. območna enota) ne more biti tožena stranka, saj nima procesne sposobnosti,1 vendar pa je sodna praksa že večkrat poudarila, da v primeru, če je kot stranka označena podružnica ali poslovna enota, ne gre za vprašanje stvarne legitimacije, pač pa za vprašanje nepopolnosti tožbe, kar zahteva postopanje sodišča po 81. členu Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) v zvezi s prvim odstavkom 22. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) in mora v tem primeru sodišče stranki poslati tožbo v popravo.2 Tožeča stranka je nato po pozivu sodišča iz sklepa opr. št. II U 60/2019 in II U 62/2019 tudi v tej zadevi samoiniciativno dne 16. 7. 2021 pravilno označila toženo stranko, in sicer Zavod RS za zaposlovanje, Rožna dolina, Cesta IX 6, 1000 Ljubljana, kar je bilo v vednost posredovano tudi toženi stranki.

**Glede tožbe**

7. Še pred odločitvijo o predmetni zadevi je US dne 6. 2. 2020 z odločbo U-I-171/17-16 odločilo, da je člen 47 ZUTD v neskladju z Ustavo RS, ter da mora državni zbor ugotovljeno protiustavnost odpraviti v roku enega leta od objave odločbe v Uradnem listu RS. Istočasno je tudi odločilo, da morajo sodišča do odprave ugotovljene protiustavnosti v upravnem sporu presojati zakonitost obvestila iz šestega odstavka 47. člena ZUTD tako, da presojajo skladnost obvestila z vsebinskimi merili in procesnimi pravili, ki so določeni v Zakonu o urejanju trga dela, v smernicah in načrtu za izvajanje ukrepa aktivne politike zaposlovanja, v katalogu ukrepa aktivne politike zaposlovanja in v javnem povabilu. ZUTD ureja ukrepe države na trgu dela (prvi odstavek 1. člena), zato je eden tistih predpisov, ki pomenijo izpolnjevanje ustavne dolžnosti iz 66. člena Ustave RS. Ustava v 66. členu obvezuje državo, da ustvarja možnosti za zaposlovanje in delo ter zagotavlja njuno zakonsko varstvo. Zakonodajalec je pri sprejemanju ukrepov, ki pomenijo izpolnjevanje dolžnosti iz 66. člena Ustave RS, dolžan spoštovati tudi zahtevo po jasnosti in pomenski določljivosti predpisov. Če pravno pravilo ni jasno opredeljeno, obstaja možnost različne uporabe zakona in arbitrarnega ravnanja državnih organov ali drugih organov za izvrševanje javnih pooblastil, ki odločajo o pravicah posameznikov. Zakonska ureditev mora biti taka, da izključuje možnost arbitrarnega ravnanja države. ZUTD med drugim tudi ureja izvajanje ukrepov aktivne politike zaposlovanja (v nadaljevanju APZ). APZ je nabor ukrepov na trgu dela, ki so namenjeni povečanju zaposlenosti in zmanjševanju brezposelnosti, večjo zaposljivost oseb na trgu dela ter povečanje konkurenčnosti in prožnosti delodajalcev (pri odstavek 28. člena ZUTD).

8. V 47. členu ZUTD je urejen postopek izbora delodajalcev, ki bodo vključeni v izvajanje programov APZ. Izvajalec ukrepov APZ, ki izvaja izbor delodajalcev, je Zavod Republike Slovenije za zaposlovanje (v nadaljevanju ZRSZ). ZRSZ izvaja ukrepe APZ kot javno službo (prvi odstavek 47. člena ZUTD). Iz prvega odstavka 47. člena ZUTD izhaja, da so delodajalci z možnostjo sodelovanja pri izvajanju ukrepa APZ seznanjeni z javnim povabilom za zbiranje ponudb. Javno povabilo se izvaja po predpisih, ki ureja izvrševanje proračuna, če ZUTD ne določa drugače. Javno povabilo se objavi na spletnih straneh izvajalca ukrepa APZ. Postopek javnega navodila vodi strokovna komisija, ki jo imenuje predstojnik izvajalcev pri APZ. Strokovna komisija obravnava predložene ponudbe po vrstnem redu njihovega prispetja do uporabe razpoložljivih finančnih sredstev. Izvajalec ukrepov APZ sprejme ponudbo tistega delodajalca, ki izpolnjuje vsa zahtevana merila in čigar ponudba ustreza potrebam brezposelnih oseb na območju njihovega poslovanja (četrti odstavek 47. člena ZUTD). Delodajalcu čigar ponudba je sprejeta, izvajalec ukrepa APZ skupaj z obvestilom o sprejetju ponudbe pošlje še poziv k podpisu pogodbe (peti odstavek 47. člena ZUTD). Delodajalci, katerih ponudba ni sprejeta, izvajalec ukrepa APZ obvestil z dopisom. Zoper odločitev je možen upravni spor (šesti odstavek 47. člena ZUTD). Gre za pravico do sodnega varstva, ki jo ime delodajalec zoper obvestilo ZRSZ. Predmetno obvestilo je posamični akt (drugi odstavek prvega odstavka 2. člena Zakona o upravnem sporu v nadaljevanju ZUS-1).3

9. V predmetni zadevi ni sporno, da je bilo objavljeno Javno povabilo za izbor programov javnih del za leto 2019 na spletnih straneh ZRSZ dne 23. 11. 2018, in da je tožeča stranka stranka predložila pravočasno in popolno ponudbo, na podlagi katere je prejela izpodbijano obvestilo tožene stranke, da se ponudba ne sprejme, ker naj sredstva ne bi zadoščala za sprejem ponudbe, saj je tožeča stranka sprejela zgolj ponudbe, ki so prispele do 8.01 ure dne 5. 12. 2018 in za tiste ponudnike, ki so ob upoštevanju dodatnih meril dosegli zadostno število točk. 10. Med strankama pa je sporno in po mnenju tožeče stranke tudi neobrazloženo, katera so tista dodatna merila, po katerih je tožena stranka ocenjevala ponudnike katerih ponudbo je sprejela, kako so ugotovitve komisije vplivale na izbor tistih, ki so sredstva prejeli, kakor tudi ali so časovni kriterij, ki ga je postavila tožena stranka resnično kriteriji izbire. Po mnenju tožeče stranke namreč časovni kriterij v Javnem povabilu ni bil določen.

11. Tako med strankama ni sporno, da je tožeča stranka oddala pravočasno in popolno ponudbo, kakor tudi ne, da ni bilo dovolj sredstev za vse ponudnike, sporno pa je na kak način je tožena stranka ovrednotila posamezne kriterije in ovrednotila dodatna merila tistih, ki so bili izbrani, saj navedeno v izpodbijanem obvestilu ni obrazloženo, kakor tudi ni obrazložena pravna podlaga na podlagi katere je tožena stranka sprejela zgolj omejeno število ponudb in je tako pritrditi navedbam tožeče stranke v tem delu. Tožeča stranka še izspostavlja, da tožena stranka tudi ni navedla v katerem predpisu je določeno, da se pri izboru upošteva čas prispetja ponudbe, in da je ravno čas prispetja močnejše merilo glede na ostala določena merila in kako je navedeno prevladalo pri odločitvi tožene stranke. Ker tožena stranka navedenega ni obrazložila, tožeča stranka izpostavlja, da ni mogla vložiti ustreznega pravnega sredstva, saj ne ve kakšni so razlogi, ki so toženo stranko vodili k njeni odločitvi.

**Glede obrazloženosti izpodbijanega akta**

12. Tožeča stranka je dne 5. 12. 2018 ob 8.04 podala ponudbo, ki jo je pregledala strokovna komisija, katera je odločila, da se ponudba ne sprejme, ker ni dovolj sredstev za sprejetje vseh formalno popolnih ponudb.

13. Izpodbijano obvestilo na podlagi 2. člena ZUS-1 sodi med upravne odločbe. Upravna odločba pa mora biti v skladu z 214. člen Zakona o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju ZUP). Če je odločba pomanjkljiva in v njej niso navedeni ocena zakonskega dejanskega stanja stvari, pomembna za pravilno in zakonito odločitev, dokazi, ki utemeljujejo obstoj takih dejstev in preudarki, ki so upravni organ vodili pri odločanju, gre za pomanjkljivost, ki stranki ne omogoča vložitve učinkovitega pravnega sredstva in so tako lahko zagotovljena pravna sredstva le navidezna. Stranka ima pravico seznaniti se z razlogi odločitve in preudarki, ki so upravni organ, ki je o zadevi odločal, vodili pri odločanju. Stopnja podrobnosti, s katero mora biti obrazložena odločba, je določena s tistim, kar zahteva učinkovito pravno sredstvo zoper odločbo v vsakem posameznem primeru.4 Sodišče ugotavlja, da izpodbijano obvestilo takih sestavin nima. V izpodbijanem obvestilu je zgolj navedeno dejstvo, da na podlagi Javnega povabila ni bilo dovolj sredstev, da bi jih komisija razdelila med vse ponudnike, ki so oddali pravočasno in popolno ponudbo.

14. Tako je po presoji sodišča pritrditi tožeči stranki, da iz obvestila ne izhaja niti pravna podlaga, ki bi utemeljevala odločitev komisije, kakor tudi ne posamezni kriteriji, ki so bili presojani in in tudi ne razlogi in kriteriji, ki so bili sprejeti za tiste, katerih ponudba je bila sprejeta. V obvestilu je namreč zgolj navedeno, da so bili ostali ponudniki sprejeti ob upoštevanju dodatnih meril in so dosegli zadostno število točk. Iz obvestila pa ne izhaja katera so bila dodatna merila za vsakega ponudnika, ki je prejel sredstva, kakor tudi ne število točk, ki so jih drugi ponudniki dosegli, zaradi česar je tožnikom onemogočeno vložiti učinkovito pravno sredstvo in gre tako v posledici za kršitev načela enakega varstva pravic iz 22. člena Ustave RS, iz katerega med drugim izhaja pravica stranke do izjavljanja v postopku. Za pošten postopek je bistveno, da ima oseba, katere pravice, dolžnosti in interes so predmet postopka, ustrezne in zadostne možnosti, da zavzame stališče tako glede dejanskih kakor tudi glede pravnih vidikov zadeve. Navedeno pa lahko poda samo, kolikor je akt v nekem upravnem postopku ustrezno obrazložen, saj je v nasprotnem kršena pravica do pravnega sredstva iz 25. člena Ustave RS.

15. Sodišče tako pripominja, da morajo biti iz obrazložitve upravnega akta konkretizirane okoliščine in podlaga za odločitev komisije v takšni meri, da jih nasprotna stranka lahko preveri oziroma se do njih opredeli, kakor tudi, da jih ob morebitno vloženi tožbi preizkusi sodišče. Tako bi v konkretnem primeru moralo biti v obvestilu jasno navedeno kakšne so tiste pravno relevantne in konkretizirane okoliščine zaradi katerih tožeča stranka naj ne bi izpolnjevala pogojev za sprejem pravočasne in popolne ponudbe, vključno z ustrezno pravno podlago na kateri odločitev temelji. V teh postopkih je bistveno, da se zagotovi pravica do enakopravnega obravnavanja vseh zainteresiranih subjektov, ki so oddali svoje vloge, to je, da se vsi prijavitelji obravnavajo pod enakimi pogoji ter posledično, da veljajo enaki pogoji za odločanje o izbiri ali neizbiri prijavitelja, ki bo deležen sofinanciranja iz javnih sredstev. Navedeno izhaja tudi iz četrtega odstavka 153. člena Ustave RS, ki določa, da morajo posamični akti in dejanja državnih organov, organov lokalnih skupnosti in nosilcev javnih pooblastil temeljiti na zakonu ali na zakonitem predpisu. Takšno stališče je zavzela tudi sodna praksa.5

16. Sodišče v upravnem sporu sicer lahko presoja le skladnost javnega povabila z zakonom6 in je torej presoja sodišča glede izpolnjevanja kriterijev iz javnih razpisov in javnih povabil zadržana, zaradi česar sodišče upravnemu organu pušča določeno polje proste presoje.7 Kljub navedenemu pa mora biti odločba, izdana v postopku javnega razpisa oziroma javnega povabila ustrezno obrazložena, v skladu s prvim odstavkom 214. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju ZUP), na način, da jo je mogoče preizkusiti s strani sodišča, saj gre v tem primeru za javnopravno stvar iz 4. člena ZUP.8

17. Za pošten postopek je bistveno, da ima oseba, katere pravice, dolžnosti in interesi so predmet postopka, ustrezne in zadostne možnosti, da zavzame stališče tako glede dejanskega, kot tudi glede pravnih vidikov zadeve. Navedeno lahko poda samo, kolikor je akt v nekem upravnem postopku ustrezno obrazložen, saj je v nasprotnem primeru kršena njegova pravica do pravnega varstva iz 25. člena Ustave. Sploh v enostopenjskih postopkih, kot je obravnavani, mora obrazložitev organa izpodbijane odločbe zadostiti pogojem iz 214. člena ZUP. Slednji določa, da mora biti upravna odločba obrazložena tako, da obsega: 1. razložitev zahtevkov strank in njihove navedbe o dejstvih; 2. ugotovljeno dejansko stanje in dokaze, na katere je le-to oprto; 3. razloge, odločilne za presojo posameznih dokazov; 4. navedbo določb predpisov, na katere se opira odločba; 5. razloge, ki glede na ugotovljeno dejansko stanje narekujejo takšno odločbo in 6. razloge, zaradi katerih ni bilo ugodeno kakšnemu zahtevku strank.

18. Če je odločba pomanjkljiva in v njej niso navedeni ocena zakonskega dejanskega stanja stvari, pomembna za pravilno in zakonito odločitev ter dokazi, ki utemeljujejo obstoj takih dejstev in preudarki, ki so upravni organ vodili pri odločanju, gre za pomanjkljivost, ki stranki ne omogoča vložitve učinkovitega pravnega sredstva in so tako lahko zagotovljena pravna sredstva le navidezna. Stranka ima pravico seznaniti se z razlogi odločitve in preudarki, ki so upravni organ, ki je o zadevi odločal, vodili pri odločanju. Stopnja podrobnosti, s katero mora biti obrazložena odločba, je določena s tistim, kar zahteva učinkovito pravno sredstvo zoper odločbo v vsakem posameznem primeru.9 Sodišče ugotavlja, da izpodbijano obvestilo takih sestavin nima. Navedena dejstva so zgolj podatki, da za vse ponudnike ni bilo dovolj sredstev, v obvestilu pa niso naveden kriteriji, na podlagi katerih je bila sprejeta izpodbijana odločitev. Iz obvestila namreč izhaja zgolj stališče Komisije, organ tožene stranke pa ni navedel kakšno vsebino je dal ugotovitvam Komisije, da se ponudba tožeče stranke zaradi časovno kasneje vložene ponudbe ne sprejme, s čimer ni zadoščeno zahtevi po navedbi preudarkov, ki so organ vodili pri odločanju.

19. Sodišče tako zaključuje, da je obrazložitev izpodbijanega obvestila tako pomanjkljiva, da se ga iz zgoraj navedenih razlogov ne da preizkusiti. Glede na določbo zgoraj citirane točke 7.1 Javnega povabila, da se bodo ponudbe razvrstite po vrstnem redu glede na datum in čas, ker razpoložljiva sredstva javnega povabila ne omogočajo sprejetja vseh istočasno prejetih ponudb in glede na drugi odstavek točke 7.1, po kateri se v primeru istočasno prejetih ponudb, ki so popolne ter izpolnjujejo _vse pogoje iz javnega povabila ter osnovno merilo_, ponudbe oceni _glede na dodatna merila_, iz izpodbijane odločbe namreč ni mogoče razbrati, niti koliko je bilo razpoložljivih sredstev, niti koliko ponudb je prispelo pred tožnikovo ponudbo (ki je prispela 5. 12. 2018 ob 8.04), niti katera dodatna merila je tožena stranka upoštevala. Pri tem ne zadošča sklicevanje tožene stranke na obrazec „Preveritev lastnosti ponudbe“, ki bi se naj hranil pri toženi stranki, saj morajo biti odločilni dejanski in pravni razlogi navedeni v obrazložitvi odločbe (214. člen ZUP).

20. Izpodbijana odločba je tako neobrazložena, torej ne zadosti standardu obrazloženosti upravne odločbe, zaradi česar je sodišče predmetno javno obvestilo odpravilo in zadevo vrnilo toženi stranki, ki bo morala v ponovljenem postopku upoštevati stališče sodišča glede dolžnosti ustrezne obrazložitve obvestila, upoštevajoč tudi način odločanja skladno z odločbo Ustavnega sodišča U-I-171/17-16 z dne 6.2.2020. V posledici je tako podana bistvena kršitev določb upravnega postopka iz 7. točke drugega odstavka 237. člena ZUP v zvezi s tretjim odstavkom 27. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1). Sodišče je zato v skladu s 3. točko prvega odstavka 64. člena ZUS-1 tožbi ugodilo in izpodbijano obvestilo odpravilo. V skladu s tretjim odstavkom 64. člena ZUS-1 je zadevo vrnilo istemu organu v ponovni postopek, v katerem bo moral organ odpraviti navedeno kršitev in obvestilo ustrezno obrazložiti v skladu z 214. členom ZUP, če bo tudi v novem postopku izdal negativno odločbo.

**Glede stroškov postopka:**

21. O stroških postopka je sodišče odločilo v skladu s tretjim odstavkom 25. člena ZUS-1 v zvezi z drugim odstavkom 3. člena Pravilnika o povrnitvi stroškov tožniku v upravnem sporu. Tožeči stranki je prisodilo pavšalni znesek v višini 285,00 EUR in 62,70 EUR kot povračilo za plačani 22 % DDV, saj je tožečo stranko pred sodiščem zastopala odvetnica, ki je davčna zavezanka. Tožena stranka je tako dolžna povrniti tožeči stranki 347,70 EUR stroškov postopka skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi za čas od prvega dne po preteku 15 dnevnega roka za izpolnitev obveznosti do plačila.

1 Tako sodba UPRS I U 2784/2017 z dne 10. 6. 2020. 2 Tako sodbe VSL II Cp 752/2009 z dne 28. 5. 2009, I Cpg 190/2014 z dne 4. 12. 2014, I Cp 608/2014 z dne 28. 5. 2014. 3 Odločba Ustavnega sodišča opr. št. U-I-171/17, točka 18). 4 Sodba Vrhovnega sodišča I Up 248/2002, z dne 10.11.2004. 5 Tako sodbe VSRS X Ips 357/2015, X Ips 358/2015, X Ips 359/2015 in X Ips 360/2015, vse z dne 5. 4. 2017. 6 Tako sodba UPRS II U 390/2011 z dne 15. 1. 2014. 7 Tako sodbe UPRS I U 241/2012 z dne 25. 9. 2012, I U 854/2017 z dne 14. 6. 2018, I U 1212/2011 z dne 9. 2. 2012, I U 1344/2017 z dne 5. 2. 2019 in I U 1344/2017 z dne 5. 2. 2019. 8 Tako sodbe UPRS I U 1212/2011 z dne 9. 2. 2012, I U 1722/2012 z dne 16. 4. 2013 in I U 864/2016 z dne 14. 3. 2017. 9 Sodba Vrhovnega sodišča I Up 248/2002, z dne 10. 11. 2004.