Jedro

Zaznamba izvršbe in vknjižba hipoteke sta dovoljeni le pri tistih nepremičninah, ki so last dolžnika iz izvršilnega postopka.

Ko upnik predloži pravnomočno sodbo izvršilnemu sodišču, to pa zemljiškoknjižnemu (ali pa sam predlaga vpis pravice), se začne zemljiškoknjižni postopek za vknjižbo lastninske pravice. Od tega trenutka učinkuje vpis lastninske pravice na dolžnika, ki ga opravi sodišče na predlog ali po uradni dolžnosti, če so izpolnjeni vsi zakonski pogoji, in ne prej, na kar meri pritožba. Izvršilni postopek pa se nadaljuje po pravnomočnosti sklepa o vpisu.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Dovoli se izbris zaznambe zavrnitve vpisa.

Obrazložitev

Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje sklenilo, da se zaznamba izvršbe na podlagi sklepa o izvršbi Okrajnega sodišča v Ljubljani z dne 15. 11. 2006, opr. št. In 2006/00920-9, in sklepa, opr. št. 0814 In 920/2006 z dne 6. 3. 2008, pri nepremičninah parc. št. 1/1, 1/2, 1/3, 1/5, 1/7 in 2/2, vpisane v vl. št. 354, k.o. Š., pri 7/1000 H. d.o.o. ne opravi, ker dolžnik H. d.o.o. ni vpisan kot (so)lastnik navedenih nepremičnin.

Zoper sklep se pritožuje udeleženec R. Š. iz vseh pritožbenih razlogov in predlaga pritožbenemu sodišču, da izpodbijani sklep razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v nov postopek, v katerem naj počaka do pravnomočne odločitve v pravdnem postopku II P 195/2007. V pritožbi povzema, da prvo sodišče ni opravilo zaznambe izvršbe, ker dolžnik H. d.o.o ni vknjižen v zemljiški knjigi kot lastnik nepremičnin, pri katerih je pritožnik predlagal opravo izvršbe. Postopek za vknjižbo lastninske pravice na ime dolžnika H. taksi, d.o.o., je tekel pri naslovnem sodišču pod Dn. št. 15736/2006, vendar vknjižba lastninske pravice nanj ni bila izvedena. Pojasnjuje, da je proti dolžniku H. d.o.o. in zemljiškoknjižnemu lastniku S d.o.o., vložil tožbo na podlagi 168. člena ZIZ, ki se vodi pri Okrajnem sodišču v Ljubljani pod opr. št. II P 195/2007, o čemer je obvestil zemljiškoknjižno sodišče 29. 9. 2009 in k obvestilu priložil tudi pripravljalno vlogo II P 195/2007 z dne 29. 9. 2009. V pravdnem postopku je S d.o.o. pripoznala tožbeni zahtevek. Pravdni postopek je že končan, kar je razvidno iz priloženega zapisnika z dne 16. 11. 2009. Pritožnik je 29. 9. 2009 poslal vlogo tudi izvršilnemu sodišču v zadevi In 2006/920, ki je podlaga temu zemljiškoknjižnemu postopku in ga seznanilo z vloženo tožbo in se pri tem skliceval na odločbo Vrhovnega sodišča RS II Ips 582/2001. V njej je vrhovno sodišče zapisalo, da upnik z vložitvijo tožbe na podlagi 168. člena ZIZ prepreči nadaljnja razpolaganja stranka v zemljiškoknjižnem postopku. Če iztoži listino, potem doseže položaj kakršnega urejata 3. in 4. odstavek 168. člena ZIZ, s tem pa ohrani vrstni red o vpisu in si zagotovi izvršbo prej kot pride na vrsto morebitni nadaljnji predlagani vpis. Zato je predlagal zemljiškoknjižnemu sodišču (z vlogo 29. 9. 2009), da ne odloči o zaznambi izvršbe, dokler ne bo pravnomočno odločeno o tožbi. Prav tako je izvršilnemu sodišču predlagal, da obvesti zemljiškoknjižno sodišče, da naj ne odloči o zaznambi izvršbe do pravnomočnosti odločitve v pravdni zadevi II P 195/2007. Da bi moralo zemljiškoknjižno sodišče tako ravnati, je razvidno iz obrazložitve odločbe Višjega sodišča v Ljubljani II Cp 2519/2009 z dne 14. 9. 2009, ki se nanaša tudi na kasnejši, sedaj obravnavani, zemljiškoknjižni postopek Dn. št. 32821/2006. V odločbi je višje sodišče zapisalo, da bo vpis na podlagi 4. odstavka 168. člena ZIZ predmet naslednjega zemljiškoknjižnega postopka, torej postopka Dn. št. 32821/2006. Glede na navedeno je izpodbijani sklep preuranjen in zanj ni bilo podlage. Z izdanim sklepom pa lahko pritožniku nastane škoda, saj bi bil s tem izgubljen vrstni red, ki se pridobi z zaznambo izvršbe. Iz k pritožbi priložene prve strani vpogleda v ZK z dne 20. 10. 2008 je dolžnik H. d.o.o. po zaznambi izvršbe, ki je bila zaznamovana 22. 12. 2006, vložil nov predlog za vknjižbo lastninske pravice 28. 12. 2006, ki se vodi po Dn. št. 33160/2006, saj je bil njegov predlog za vknjižbo (Dn. št. 15736/2006) zavržen, ker dolžnik kljub pozivu zemljiškoknjižnega sodišča ni predložil original pogodbe, ki jo je pred tem vzel iz zemljiškoknjižnega spisa. Takšno ravnanje dolžnika predstavlja zlorabo pravic. Iz sklepa VSL III Cp 1634/2007 z dne 15. 3. 2007, ki ga prilaga k pritožbi, je razvidno, da pritožnik glede na zaznambo izvršbe pod Dn. št. 32821/2006 naj ne bi imel pravnega interesa za izdajo začasne odredbe v zemljiškoknjižnem postopku, s katero bi se dolžniku H. d.o.o prepovedalo umakniti zemljiškoknjižni predlog v zadevi Dn. št. 15736/2006. Pritožba ni utemeljena.

Pritožbeno sodišče je preizkusilo sklep sodišča prve stopnje v mejah v pritožbi uveljavljanih razlogov in razlogov, na katere mora paziti po uradni dolžnosti (2. odstavek 350. člena Zakona o pravdnem postopku – ZPP – v zvezi s 37. členim Zakona o nepravdnem postopku – ZNP – in 120. členom Zakona o zemljiški knjigi – ZZK-1).

Zemljiškoknjižno sodišče odloča o vpisih na predlog strank, v z zakonom predvidenih primerih, kakršen je obravnavani, pa tudi po uradni dolžnosti (2. odstavek 125. člena ZZK-1). V obeh primerih mora upoštevaje načelo formalnosti odločati o pogojih za vpis le na podlagi listin, za katere zakon določa, da so podlaga za vpis (in sicer v izvirniku) in na podlagi stanja vpisov v zemljiški knjigi (124. člena ZZK-1). Vpis je dovoljen, če so izpolnjeni pogoji iz 148. člena ZZK-1, meddrugim če je vpis dovoljen po stanju zemljiške knjige. Upoštevaje načelo pravdnega prednika (9. člen ZZK-1) je vpis v zemljiški knjigi dopusten samo proti osebi, proti kateri učinkuje listina, ki je podlaga za vpis, in ki je v zemljiški knjigi vpisana kot imetnik pravice, na katero se vpis nanaša. Kadar gre za vpis po uradni dolžnosti, kot v obravnavnem primeru, je vpis dovoljen le proti osebi, v korist katere je vknjižena ali se hkrati vknjiži pravica, glede katere se bo opravil vpis, in če sodna odločba, na podlagi katere se o vpisu odloča po uradni dolžnosti (v tem primeru: sklep o izvršbi), učinkuje proti tej osebi (2. alineja 1. odstavka 150. člena ZZK-1). Z drugimi besedami to pomeni, da je zaznamba izvršbe in vknjižba hipoteke (prim. 86. in 88. člen ZZK-1) dovoljena le pri tistih nepremičninah, ki so last dolžnika iz izvršilnega postopka.

Iz trditvene podlage pritožnika in zemljiškoknjižnih podatkov je razvidno, da je pri nepremičninah parc. št. 1/1, 1/2, 1/3, 1/5, 1/7 in 2/2 vložek 345 k.o. Š. zečetih več zemljiškoknjižnih postopkov. Obravnavani postopek pod Dn. št. 32821/2006 je bil začet 22. 6. 2006 (ob 12.56) po uradni dolžnosti. Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo, da vpis, o katerem je odločalo po uradni dolžnosti, po stanju zemljiške knjige ni dovoljen. Upnikov dolžnik H. d.o.o. pri vl. št. 354, k.o. Š. namreč še ni vknjižen kot solastnik nepremičnin, na katere je upnik segel z izvršbo. Zemljiškoknjižno sodišče, ki je v zadevi Dn. št. 15736/2006 (ki se je začela 22.6.2006 ob 9.00 uri), na katero se sklicuje pritožba, odločalo o vpisu dolžnikove lastninske pravice na podlagi predloga dolžnika, je 30. 1. 2009 sklenilo, da se predlog za vknjižbo lastninske pravice zavrže. Dejstvo, da je dolžnik H. d.o.o. po trenutku, ko je zemljiškoknjižno sodišče v obravnavani zadevi prejelo listino (sklep o izvršbi In 2006/920 z dne 15. 11. 2006), na podlagi katere se odloča o vpisu po uradni dolžnosti (o zaznambi sklepa o izvršbi), vložil nov predlog za vknjižbo lastninske pravice in sicer 28. 12. 2006, ki se vodi pod Dn. št. 33160/2006, ne more privesti do drugačne odločitve, kot jo je sprejelo sodišče prve stopnje. Zemljiškoknjižno sodišče mora pri odločanju o vpisih glede posamezne nepremičnine odločati po vrstnem redu. Ta se določi po trenutku, ko prejme zemljiškoknjižni predlog oziroma listino, ki je podlaga za odločanje o vpisu po uradni dolžnosti (1. odstavek 122. člena ZZK-1) in sicer po stanju v zemljiški knjigi v trenutku začetka zemljiškoknjižnega postopka, o katerem odloča o tem vpisu (147. člena ZZK-1). Načelo vrstnega reda prepoveduje sodišču odločati o vpisih glede iste nepremičnine v postopku, ki se je začel kasneje (v konkretnem primeru: o postopku Dn. št. 33160/2006, začetem 28. 12. 2006), pred pravnomočnostjo odločitve o vpisih v prehodno začetem postopku Dn. št. 32821/2006). Na odločitev v tej zadevi ne more vplivati niti odločba Višjega sodišča v Ljubljani III Cp 1634/2007 z dne 15. 3. 2007, ki se nanaša na zavrženje predloga upnika R. Š. (pritožnika v tej zadevi) za izdajo začasne odredbe, po kateri naj se dolžniku H. d.o.o. prepove umik zemljiškoknjižnega predloga v zadevi Dn. št. 15736/2006, saj je ta zemljiškoknjižni postopek že pravnomočno zaključen s sklepom VSL II Cp 2519/2009 z dne 14. 9. 2009. Prav tako je zmotno pritožbeno naziranje, da bi moralo zemljiškoknjižno sodišče počakati z odločitvijo o zaznambi izvršbe do pravnomočne odločitve v pravdni zadevi II P 195/2007, v kateri je pritožnik zoper dolžnika H. d.o.o. in zemljiškoknjižnega lastnika S d.o.o. vložil tožbo na podlagi 168. člena ZIZ. Načela zemljiškoknjižnega postopka ne dopuščajo, da bi zemljiškoknjižno sodišče z obravnavanim vpisom počakalo do zaključka pravdnega postopka proti dolžniku in zemljiškoknjižnemu lastniku predmetnih nepremičnin. V odgovor pritožniku je treba pojasniti, da ZIZ v 168. členu ureja možnost nepremičninske izvršbe v primeru, ko lastninska pravica na nepremičnini, ki je predmet izvršbe, še ni vpisana na dolžnika. Za primere, ko je lastninska pravica na nepremičnini vpisana v zemljiški knjigi na koga drugega, mora namreč upnik v izvršilnem postopku predložiti listino, ki je primerna za vpis dolžnikove lastninske pravice in zemljiškoknjižno sodišče opravi vpis lastninske pravice po uradni dolžnosti, ko mu listino predloži izvršilno sodišče (4. odstavek 168. člena ZIZ), za kar v obravnavanem primeru ne gre (1). Če upnik take listine nima, pa lahko vpis lastninske pravice na tej nepremičnini na dolžnika zahteva s tožbo (5. odstavek 168. člena ZIZ) (2). Ko upnik predloži pravnomočno sodbo izvršilnemu sodišču, to pa zemljiškoknjižnemu (ali pa sam predlaga vpis pravice), se začne zemljiškoknjižni postopek za vknjižbo lastninske pravice (133. člena ZZK-1). Od tega trenutka učinkuje vpis lastninske pravice na dolžnika, ki ga opravi sodišče na predlog ali po uradni dolžnosti (5. člen ZZK-1), če so izpolnjeni vsi zakonski pogoji, in ne prej, na kar meri pritožba. Izvršilni postopek pa se nadaljuje po pravnomočnosti sklepa o vpisu (6. odstavek 168. člena ZZK-1) (3). Glede na navedeno zaznambi sklepa o izvršbi (v pravilnost katerega se zemljiškoknjižno sodišče ne sme spuščati) v zemljiški knjigi ni mogoče ugoditi, dokler dolžnik ni vknjižen kot lastnik. Prvo sodišče upošteva zemljiškoknjižno stanje v času prejema predloga za zaznambo sklepa o izvršbi, tedaj pa dolžnik H. d.o.o. še ni bil lastnik spornih nepremičnin. Pri tem se pritožnik neutemeljeno sklicuje na odločbo Vrhovnega sodišča RS II Ips 592/2001, v kateri je šlo za drugačno situacijo, saj je šlo za vprašanje, ali ima tožeča stranka pravni interes za uveljavljanje postavljenega tožbenega zahtevka po 5. odstavku 168. člena ZIZ. Pritožnik pa tudi ne more doseči drugačne odločitve v sporni zemljiškoknjižni zadevi s sklicevanjem na obrazložitev Višjega sodišča v Ljubljani v zadevi II Cp 2159/2009, ki je zapisalo, da bo vpis na podlagi 4. odstavka 168. člena ZIZ predmet tega zemljiškoknjižnega postopka. S tem zapisom ni prejudiciralo odločitve o zaznambi izvršbe, ki je predmet pritožbenega izpodbijanja.

Ker pritožba glede na obrazloženo ni utemeljena in ker pritožbeno sodišče tudi ni našlo kršitev, na katere pazi po uradni dolžnosti, je pritožbo na podlagi 2. točke 3. odstavka 161. člena ZZK-1 zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo sklep sodišča prve stopnje ter obenem dovolilo izbris zaznambe zavrnitve vpisa.

(1) Po podatkih spisa pritožnik originalne listine nima in je ni predložil niti v izvršilnem postopku, v katerem je predlagal izvršbo na dolžnikovo nepremičnino, ki še ni vpisana v zemljiški knjigi.

(2) Kadar se v izvršilnem postopku postavi predhodno vprašanje, ali je nepremičnina, na kateri je predlagana izvršba, dolžnikova last ali ne, izvršilno sodišče postopek prekine (glej: odločba VSL II Cp 55/2004 in druge; Danilo Ukmar, Tožba po 168. členu ZIZ, Pravna praksa št. 32/2008, GV Založba).

(3) Šele za tem lahko izvršilno sodišče, upoštevajoč odločitev zemljiškoknjižnega sodišča, odloča o predlogu za dovolitev izvršbe in sklep o izvršbi posreduje zemljiškoknjižnemu sodišču, ki odloči po uradni dolžnosti o zaznambi sklepa o izvršbi.