Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Po zaključku stečajnega postopka je pravdni postopek dolžan prevzeti toženec, saj so omejitve njegove poslovne sposobnosti, ki so nastopile z začetkom postopka osebnega stečaja, s pravnomočnim zaključkom stečajnega postopka prenehale.
Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.
1. Sodišče prve stopnje je odločilo, da se pravdni postopek, ki je bil zaradi začetega postopka osebnega stečaja nad tožencem prekinjen od 3.11.2015, nadaljuje z dnem 22.6.2016. 2. Pritožuje se tožena stranka. Uveljavlja dva pritožbena razloga: zmotno uporabo materialnega prava in kršitve procesnih pravil. Predlaga spremembo sklepa tako, da se postopek ustavi ali sklep razveljavi in zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo odločanje. Soglaša z ugotovitvijo, da tožnikova terjatev v postopku osebnega stečaja toženca ni bila prijavljena. Meni, da je zaradi tega tožnikova terjatev prenehala. Sklicuje se na drugi odstavek 383 čl. in peti odstavek 296. čl. Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (v nadaljevanju ZFPPIPP) in meni, da je treba razlikovati med zamudo pri prijavi terjatve in ne-prijavo terjatve. V postopku osebnega stečaja je dopustno terjatev prijaviti tudi po preteku trimesečnega roka. Obstoj upnikove terjatve ni strogo vezan na potek roka za njeno prijavo, vsekakor pa zakon od upnika zahteva, da svojo terjatev prijavi. Če tega ne stori, je posledica enaka, kot v stečajnem postopku nad pravno osebo: upnikova terjatev v razmerju do dolžnika preneha. Iz določbe drugega odstavka 382. čl. ZFPPIPP izhaja, da so upnikove terjatve, ki v razmerju do dolžnika ne prenehajo, tiste, ki niso bile plačane iz razdelilne mase. Da je terjatev sploh lahko plačana iz razdelilne mase, mora biti najprej prijavljena. Povsem jasno je, da terjatve, ki v stečajni postopek niso bile prijavljene, ne zapadejo pod domet drugega odstavka 382. čl. ZFPPIPP. Meni, da je tožeča stranka, ki svoje terjatve v postopku osebnega stečaja ni prijavila, izgubila pravico, da jo po koncu stečajnega postopka uveljavlja.
3. Pritožba ni utemeljena.
4. Ta pravdni postopek je bil 3.11.2015 prekinjen zaradi začetka postopka osebnega stečaja nad tožencem. Z izpodbijanim sklepom je odločeno, da se nadaljuje z dnem 22.6.2016, ko je bilo objavljeno, da je postopek osebnega stečaja nad tožencem končan.
5. Pravna podlaga za nadaljevanje postopka je 208. čl. Zakona o pravdnem postopku (Uradni list RS, št. 73/07 - uradno prečiščeno besedilo, 45/08 - ZArbit, 45/08, 111/08 - odl. US, 121/08 - skl. US, 57/09 - odl. US, 12/10 - odl. US, 50/10 - odl. US, 107/10 - odl. US, 75/12 - odl. US, 76/12 - popr., 40/13 - odl. US, 92/13 - odl. US, 6/14, 10/14 - odl. US, 48/14, 48/15 - odl. US, 6/17 - odl. US - v nadaljevanju ZPP), ki predvideva nadaljevanje postopka, ko ga stečajni upravitelj prevzame. V obravnavani zadevi stečajna upraviteljica v trajanju stečajnega postopka ni bila pozvana, da postopek prevzame.
6. Po zaključku stečajnega postopka je ta postopek dolžan prevzeti toženec, saj so omejitve njegove poslovne sposobnosti, ki so skladno s 386. čl. ZFPPIPP nastopile z začetkom postopka osebnega stečaja, s pravnomočnim zaključkom stečajnega postopka prenehale.
7. Do pritožbenih razlogov se pritožbeno sodišče ne opredeljuje, saj odločitev o usodi zahtevka oziroma tožbe še ni sprejeta.
8. Ker niti pritožbeni razlogi niti razlogi, na katere sodišče pazi po uradni dolžnosti, niso podani, je na osnovi 2. točke 365. čl. ZPP pritožba zavrnjena. Sodnica posameznica odloča na podlagi 366.a. čl. ZPP.