Jedro

Predlog za vrnitev v prejšnje stanje zaradi prepoznega plačila predujma za opravo izvršbe v izvršilnem postopku ni dovoljen, zato ga je potrebno zavreči kot nedovoljenega.

Izrek

Pritožbi se ugodi in se izpodbijani sklep spremeni tako, da se predlog za vrnitev v prejšnje stanje zavrže.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrnilo predlog upnika za vrnitev v prejšnje stanje.

V pravočasni pritožbi je upnik navedel, da je predujem za opravo izvršbe res založil po preteku 8-dnevnega roka, vendar je mnenja, da ta "rok ni prekluziven v tem smislu, da sodišče ne bi opravilo izvršbe, v kolikor upnik naknadno vplača predujem".

Pritožba je utemeljena.

Pritožbena navedba, da rok, v katerem mora upnik dati predujem za stroške, ni prekluziven, ni utemeljena. 2. odst. 38. člena ZIZ namreč določa, da sodišče ustavi izvršbo, če upnik v roku, ki mu ga postavi sodišče, ne da predujma za izvršilne stroške. Zakonska posledica neplačila predujma v odrejenem roku je ustavitev izvršbe; sodišče zato v takem primeru ne more ravnati drugače, tj. nadaljevati izvršbe.

Vendar pa je sodišče druge stopnje ob reševanju pritožbe ugotovilo, da je sodišče prve stopnje nepravilno uporabilo (materialnopravne) določbe ZIZ o vrnitvi prejšnje stanje. Po 36. členu ZIZ je namreč v izvršilnem postopku vrnitev v prejšnje stanje dovoljena samo, če je zamujen rok za pritožbo ali ugovor. Upnik pa je predlagal vrnitev v prejšnje stanje zaradi zamude plačila predujma za stroške zunanjega poslovanja sodišča (redna št. 11); predlog za vrnitev v prejšnje stanje iz tega razloga torej v izvršilnem postopku ni dovoljen, zato bi ga sodišče prve stopnje moralo zavreči (1. odst. 120. člena ZPP/99 v zvezi s 15. členom ZIZ).

Pritožbi je bilo zato treba ugoditi in izpodbijani sklep spremeniti tako, da se predlog za vrnitev v prejšnje stanje (kot nedovoljen) zavrže (3. tč. 365. člena ZPP/99 v zvezi s 15. členom ZIZ).